Ocenjevalno telo je v svojem poročilu (pod točko 7b; v angleščini), objavljenem 31. oktobra pozno zvečer, označilo obe nominaciji kot dobra primera. Dosje čebelarstva poudarja povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo, nominacija tradicij reje lipicancev pa tesno sodelovanje osmih držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji.

Dokončni odločitvi o vpisu bodo sprejeli na sedemnajstem zasedanju Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki ga bo med 28. novembrom in 3. decembrom v Rabatu gostila Kraljevina Maroko. Letnega srečanja v okviru Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003 se bodo udeležili predstavniki držav pogodbenic, nevladnih organizacij, kulturnih ustanov in drugih deležnikov z vsega sveta.

Skupna nominacija osmih držav z naslovom Tradicije reje lipicancev temelji na širokem spektru kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanja in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev. Priprava večnacionalne nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem. 

Nominacija z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze kot tudi razširjenost nesnovnih veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. Nominacija temelji na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo. 

Pripravo obeh nominacij je v imenu Ministrstva za kulturo vodila Špela Spanžel. Iz Slovenije so pri pripravi nominacije, povezane s tradicijami reje lipicancev, sodelovali predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja, pri pripravi nominacije, povezane s čebelarstvom v Sloveniji, pa strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.

Slovenija ima na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisane že štiri enote nesnovne dediščine: Škofjeloški pasijon (2016), Obhode kurentov (2017), Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje (2018) kot del večnacionalnega vpisa osmih držav.

Članice medvladnega odbora so Angola, Bangladeš, Bocvana, Brazilija, Burkina Faso, Etiopija, Češka, Indija, Malezija, Mavretanija, Maroko, Nemčija, Panama, Paragvaj, Peru, Republika Koreja, Ruanda, Savdska Arabija, Slovaška, Švedska, Švica, Slonokoščena obala, Pakistan in Vietnam. Poleg odločanja o nominacijah za uvrstitev na seznam dediščine, ki potrebuje nujne zaščitne ukrepe, nominacijah za vpis na reprezentativni seznam, predlogih za uvrstitev v register dobrih praks in prošnjah za mednarodno pomoč bo odbor pregledal poročila o izvajanju konvencije in trenutnem stanju vpisanih elementov. Seznanil se bo tudi s tematskimi pobudami o živi dediščini in trajnostnem razvoju ter določil sestavo ocenjevalnega organa za prihodnji cikel.