Nominacija, ki jo je pod vodstvom Špele Spanžel z Direktorata za kulturno dediščino pripravljala skupina strokovnjakinj Slovenskega etnografskega muzeja in Čebelarskega muzeja iz Radovljice skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije, dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost nesnovnih veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod.

S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, izpričuje družbene funkcije in kulturne pomene za svoje skupnosti, kar ga uvršča v domeno Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz 2003, širše pa v kontekst ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030, ki prečijo tudi druga področja (mdr. izobraževanje, kmetijstvo, gospodarstvo, turizem). V Register nesnovne kulturne dediščine je bilo tako med 2018 in 2020 vpisanih več enot, povezanih s čebelarstvom, in sicer: čebelarstvo, poslikavanje panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov, lectarstvo.

Nominacijo v angleškem jeziku ''Beekeeping in Slovenia, A Way of Life'', v slovenskem prevodu ''Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja'', je ministrstvo v sodelovanju z veleposlaništvom v Parizu, stalnim predstavništvom Slovenije pri UNESCO, uradno oddalo 26. marca 2021 sekretariatu konvencije v Parizu. S tem je uvrščena v uradni cikel za morebitni vpis na Reprezentativni seznam konec leta 2022.

Zaradi velikega števila prejetih nominacij v lanskem letu, skupna nominacija osmih držav ''Tradicije reje lipicancev'' (v izvirniku ''Lipizzan Horse Breeding Traditions'') ni bila uvrščena med predloge, ki jih bo medvladni odbor obravnaval na zasedanju letošnjega decembra. Da bi nominacijo, ki zajema širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev, lahko obravnavali v uradnem ciklusu 2022, je bila potrebna ponovna vložitev. Ministrstvo je v sodelovanju z veleposlaništvom v Parizu danes, 29. marca 2021, opravilo formalne postopke, s tem je Slovenija v imenu vseh sodelujočih držav (še Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške) nesnovno dediščino lipicancev oddalo v presojo za vpis na Reprezentativni seznam.

Slovenija ima na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisane štiri enote: Škofjeloški pasijon (2016), Obhode kurentov (2017), Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje (2018) kot del večnacionalnega vpisa osmih držav.

Da bi nesnovno kulturno dediščino predstavili javnosti in opozorili na njene raznolike izraze, družbeni pomen in predvsem vlogo nosilcev - posameznikov, skupin in skupnosti, je kot projekt Odbora za nesnovno dediščino pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO nastal predstavitveni film v produkciji Karata Film iz Škofje Loke.

Letošnje leto je namenjeno tudi poročanju o enotah nesnovne dediščine, vpisanih na UNESCO sezname. K pripravi poročil, ki jo koordinira ministrstvo in ki jih mora Slovenija oddati sekretariatu do 15. decembra, bodo povabljeni nosilci nesnovne dediščine, strokovne institucije, odgovorne za varovanje, društva, strokovna in delovna telesa, ki delujejo na tem področju.