Javni mediji morajo v nasprotju s komercialnimi mediji delovati v javnem interesu ter ponujati tudi vsebine, ki niso tržno zanimive in jih ni mogoče financirati z oglasi: pripravljati izobraževalne, kulturne, verske in otroške programe, poskrbeti za manjšine ter vzdrževati domačo in tujo dopisniško mrežo. RTV Slovenija na primer med drugim: 

• vsem državljanom pod enakimi pogoji posreduje kakovostne informativne, izobraževalne, kulturne in zabavne vsebine,
• edina pokriva številne športne in kulturne dogodke v javnem interesu,
• edina producira domače dokumentarne in izobraževalne programe,
• edina vzdržuje simfonični in big band orkester ter otroški pevski zbor,
• edina skrbi za kakovosten otroški in mladinski program ter s tem za medijsko vzgojo,
• spodbuja vrhunski igrani radijski in televizijski program,
• z govornim izobraževanjem novinarjev skrbi za visoko raven kulture slovenskega jezika,
• vzpostavlja visoke standarde novinarskega dela.

Javni mediji so zato v vseh evropskih državah prepoznani kot javna dobrina, ki jo je treba sistemsko (javno) financirati ter tako poskrbeti za njeno finančno in uredniško avtonomijo.

Javne medije so v zadnjih desetletjih močno prizadele različne ekonomske, tehnološke in druge spremembe, zaradi katerih je postalo njihovo delovanje zelo omejeno ali v nekaterih primerih celo ogroženo. Poleg tega vse bolj izginja družbeni dogovor, da so javni mediji pomembna dobrina ter jih je zato treba sistemsko financirati in poskrbeti za njihovo delovanje v javnem interesu.

Poleg tega se je medijski prostor v zadnjih dveh desetletjih močno spremenil, saj državljani informaciji ne iščejo več samo ali predvsem pri tradicionalnih medijih, ampak se informirajo tudi na spletnih družbenih omrežjih, pri globalnih ponudnikih videa in spletnih vplivnikih ("influencerjih"), pri katerih se še niso vzpostavila poklicna merila in etični standardi, ki veljajo za medijsko panogo. Prav tako globalnim spletnim platformam in vplivnikom ni treba poskrbeti za preverjanje dejstev, upoštevanje različnih mnenj ter za posredovanje verodostojnih informacij, kar ostaja glavno poslanstvo javnih medijev.

V takšnem informacijskem okolju sta oblikovanje in posredovanje verodostojnih informacij še posebej pomembna – in s tem tudi vloga obeh slovenskih javnih medijev RTV Slovenije in STA.

Volivke in volivci bodo v nedeljo, 27. novembra 2022, na referendumu odločali o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Cilj novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija je zagotoviti popolno institucionalno in programsko avtonomijo naše največje kulturne in informativne ustanove ter zaščititi njeno novinarsko avtonomijo in uredniško neodvisnost. Tako bi lahko javni RTV nemoteno opravljal svoje osnovno poslanstvo: zagotavljanje kakovostnih informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin.