Skoči do osrednje vsebine

Pojasnila glede Uredbe EU o zdravju živali

V javnosti se pojavljajo vprašanja glede vsebine novega izvedbenega predpisa EU, ki dovoljuje določena odstopanja od obvezne registracije in odobritve obratov za gojenje kopenskih živali ter zbiranje, proizvodnjo, predelavo ali shranjevanje zarodnega materiala.

O Uredbi EU o zdravju živali

V letu 2016 je bila objavljena EU Uredba 2016/429 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali oziroma tako imenovana Uredba EU o zdravju živali.

Glavni namen uredbe je zagotavljanje visokih standardov zdravja živali in javnega zdravja v EU. Uredba je pomembna za vzpostavitev notranjega trga in preprečevanja širjenja bolezni živali. Eden od pomembnejših ciljev nove uredbe je v zagotavljanju višje ravni zdravja živali, ki prvenstveno temelji na izvajanju preventivnih ukrepov, med katere spadajo tudi ukrepi na področju biovarnosti.

Nadalje je za preprečevanje širjenja bolezni pomembno tudi njihovo sprotno spremljanje in zagotavljanje ukrepov za njihovo učinkovito obvladovanje. Le na ta način bo mogoče zagotoviti, da se v prihodnje zmanjša pojavljanje bolezni živali in da bo ukrepanje ob njihovem pojavu čim hitrejše in učinkovitejše.

Eden od elementov, ki so ključni pri preprečevanju in učinkovitem zatiranju bolezni, je podatek o lokaciji, na kateri se nahajajo živali, zato uredba določa obveznost izvajalcev dejavnosti (rejcev), ki gojijo kopenske živali, da registrirajo obrate (gospodarstva).

Možnost odstopanja od zahteve za registracijo obratov (gospodarstev)

V uredbi je dana možnost, da lahko države članice za določene obrate, ki predstavljajo neznatno tveganje za pojav in širjenje bolezni, dovolijo odstopanje od zahteve za registracijo. Neznatno tveganje je povezano s številom živali v določenem obratu, dejavnostjo, ki jo izvaja (premiki živali ali njihovih proizvodov iz ali v obrat) in lokacijo, na kateri se živali nahajajo.  Podatek o lokaciji živali je ključen za določitev gostote poseljenosti na posameznem območju. Prav gostota poseljenosti pa je ključna pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Države članice lahko ob upoštevanju pogojev iz uredbe določijo dodatna ali bolj natančna merila – tudi glede števila živali - za izvzetje od obvezne registracije.

Izvzetje od obvezne registracije ni mogoče:

  1. če so v obratu kopitarji (govedo, drobnica, konji, prašiči...);
  2. če se v obratu gojijo psi, mačke ali beli dihurji, namenjeni za vzrejo;
  3. če je obrat vključen v premik gojenih kopenskih živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora v ali iz druge države članice ali tretje države;
  4. če so gojene kopenske živali, zarodni material ali proizvodi živalskega izvora v obratu namenjeni za premik iz obrata.

Kaj določa trenutna zakonodaja glede registracije obratov (gospodarstev)

Obvezna registracija obratov (gospodarstev) oziroma vpis v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ), ki gojijo kopenske živali (govedo, kopitarje, drobnico, prašiče, perutnino, čebele ...), je sicer že ustaljen postopek, in je brezplačna. Poteka v skladu s Pravilnikom o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14, 15/16 in 78/18). Imetniki oziroma izvajalci dejavnosti, ki redijo/gojijo kopenske živali (govedo, enoprste kopitarje, drobnico, prašiče, perutnino, čebele ...), uredijo vpis v EIRŽ tako, da na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) oddajo izpolnjen in podpisan obrazec za vpis v Evidenco imetnikov rejnih živali, objavljen na spletni strani UVHVVR - EIRŽ. Obrazec lahko oddajo po elektronski pošti, po pošti ali osebno. Postopek registracije je podrobneje opisan na spletni strani UVHVVR – tukaj.

Ne glede na opisan postopek lahko tisti imetniki oziroma izvajalci dejavnosti, ki kmetijskega gospodarstva še nimajo registriranega, to pomeni, da še niso opravili vpisa v Register kmetijskih gospodarstev (RKG), uredijo vpis v EIRŽ tudi na način, da ob vpisu v RKG na upravni enoti navedejo vrsto živali, ki jo redijo/gojijo na svojem obratu. V tem primeru bo Uprava podatke povzela iz upravne enote, vpisala imetnika oz. izvajalca dejavnosti v EIRŽ in zaključila postopek vpisa, zato nadaljnji postopki za vpis v EIRŽ pri Upravi ne bodo potrebni.

V pripravi je nadgradnja sistemov (spreminjajo se tudi pravne podlage, tako evropske kot slovenske), pri čemer bo poudarek na digitalizaciji. Že od leta 2001 (za nekatere registre od 2004 oz. 2010, ko so bili vpeljani) imajo imetniki rejnih živali (govedo, enoprsti kopitarji, prašiči, ovce, koze, čebele, akvakultura in drugo) možnost dostopa do centralnih registrov prek spletnih aplikacij. Prek tega dostopa sporočajo predpisane podatke o premikih in staležu živali.  UVHVVR želi v bodoče vzpodbuditi čim večji delež rejcev živali, da prično to možnost uporabljati; v ta namen bo UVHVVR prenovila sisteme, uvedla tudi mobilne aplikacije ter organizirala vrsto akcij in izobraževanj za uporabnike. V pripravi so tudi spremembe za čim enostavnejši vpis v evidenco/register, tudi elektronsko.

Kaj bo vključeval nov nacionalni predpis

UVHVVR pripravlja nacionalni predpis, s katerim bodo določena merila, vključno s številom in vrsto živali, ko registracija obrata (gospodarstva) ne bo potrebna. Pri določitvi meril bodo na UVHVVR, v povezavi s kriteriji iz predpisa EU, ki določa odstopanja v zvezi z registracijo, poskušali v čim večji meri upoštevati trenutno veljavne zahteve zakonodaje. Ta določa, da ni potrebna registracija gospodarstev, na katerih se redi perutnino oziroma kunce, če se perutnina ali kunci redijo izključno za lastno domačo porabo, se živali ne premika z gospodarstva, razen v klavnico v služnostno klanje za lastno domačo porabo in število živali ne presega 50 kljunov perutnine, pet nojev ali 50 kuncev.

Predpis bo predvidoma pripravljen v roku štirih mesecev, pred sprejetjem bo posredovan v javno razpravo, da se omogoči sodelovanje zainteresirane javnosti in oblikovanje rešitev, ki bodo sprejemljive za vse deležnike.

UVHVVR ponovno poudarja, da cilj novega predpisa nikakor ni v omejevanju samooskrbe gospodinjstev, temveč v zaščiti zdravja živali ter s tem posledično zaščiti slovenske živinoreje in kmetijstva nasploh.