Skoči do osrednje vsebine

Plečnikova medalja nominaciji za vpis Plečnikovih del na Unescov seznam

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v Narodni galeriji podelil najvišja strokovna priznanja na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Z veseljem sporočamo, da je med prejemniki Plečnikovih odličij tudi interdisciplinarna delovna skupina, ki je pod vodstvom Špele Spanžel z Ministrstva za kulturo pripravila nominacijo del Jožeta Plečnika za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Pogled na ploščad pred vhodom v Neue Galerie und Kasematen v avstrijskem Wiener Neustadtu

Plečnikovo nagrado prejmejo Matija Bevk, Vasa J. Perović in Johannes Paar za Neue Galerie und Kasematten / Neue Bastei v avstrijskem Wiener Neustadtu. Vhod v galerijo. | Avtor David Schreyer

1 / 12

V interdisciplinarni delovni skupini, ki je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, so poleg Špele Spanžel med 2013 in 2020 sodelovali Nataša Jurgec Gurnick in Gojko Zupan (Ministrstvo za kulturo), Špela Karo, Mateja Kavčič, Darja Pergovnik, Irena Potočnik in Irena Vesel (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), Sonja Ifko in Marko Stokin (ICOMOS Slovenija), Metka Štrajhar (Mestna občina Ljubljana), Ana Porok (Muzej in galerije mesta Ljubljana), Tomaž Štoka, Natalija Lapajne in Bogo Zupančič (Muzej za arhitekturo in oblikovanje) in zunanji strokovnjaki Andrej Hrausky, Lena Jevnik in Meta Štular.

Strokovna komisija je v obrazložitvi nagrade med drugim pojasnila: "Vpis, ki predstavlja, do sedaj, največje priznanje slovenski arhitekturi v svetovnem merilu, je posledica dolgotrajnega, skoraj desetletnega procesa, ki se je začel že junija 2011, s pripravo transnacionalne nominacije del Jožeta Plečnika skupaj s Češko, pod vodstvom Slovenije ... Žirija je delovni skupini za vpis del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine prisodila Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, in sicer za njen izjemen doprinos, intenzivno interdisciplinarno delo, sodoben koncept nominacije, pripravo obsežnega gradiva ter utemeljitev, ki še dodatno prispeva k mednarodni prepoznavnosti arhitektovega dela."

Vpis del Jožeta Plečnika v Ljubljani na Seznam svetovne dediščine je, kot je povedala Špela Spanžel, potrditev strokovnega znanja in zavzetosti kompetentnih slovenskih strokovnjakov. Zato je v prvi vrsti strokovni dosežek. Je potrditev sistematične skrbi za Plečnikovo dediščino pristojnih institucij, njihovih lastnikov in skupnosti. Obsežno in kompleksno delo, ki ga je opravila interdisciplinarna delovna skupina, pomeni predvsem umestitev arhitektovega dela v kontekst Unescove konvencije o svetovni dediščini. Slednje je zahtevalo sodobne pristope in nove razmisleke ter vrednotenje v svetovnem okviru. Pri tem sta bila ključna strokovno močan koncept in prepričljivost pri njegovem utemeljevanju.

Ob tem je Špela Spanžel pojasnila, da "v skladu s sodobnimi teorijami Plečnikova dela povezujemo s pojmi lepote, trajnosti, občutenja in kolektivnega konteksta stavb in prostorov, ki skupaj tvorijo naše življenjsko okolje in ki zahtevajo kulturo gradnje, usmerjeno v dobrobit skupnosti in pazljivo do okoljskih izzivov. Praznovanje 150-letnice rojstva arhitekta Plečnika je zato priložnost naslavljati širše družbene teme, odpreti vrata novim sodelovanjem, pritegniti nove glasove".

Preizkus zrelosti družbe bo natančno v tem, meni Špela Spanžel, koliko bo sledila Plečnikovi viziji ustvarjanja javnih prostorov po meri človeka in dobrobiti skupnosti, kako bo nadgrajevala kakovostni mestni prostor s povezovanjem funkcij in prepletom vsebin. Spoštovanje se bo izkazalo z resnostjo premisleka o ravnotežju med razvojem, spodbujenim s kapitalsko investicijsko logiko, in ohranjanjem v prostoru materializirane vizije arhitekta.

Preostali letošnji prejemniki Plečnikovih odličij 2022 so:

  • Plečnikova nagrada: Matija Bevk, Vasa J. Perović in Johannes Paar za Neue Galerie und Kasematten / Neue Bastei v avstrijskem Wiener Neustadtu,
  • Plečnikova medalja za arhitekturno realizacijo: Aljoša Dekleva, Tina Gregorič in Lea Kovič za Sosesko Novo Brdo,
  • Plečnikova medalja za arhitekturno realizacijo: Marko Studen, Jernej Šipoš in Boris Matić za Cukrarno,
  • Plečnikova medalja za delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike: dr. Mateja Kurir za znanstveno monografijo O oblasti v arhitekturi,
  • Plečnikovo študentsko priznanje: Eva Matijašević za magistrsko delo Idejna zasnova rafinerije odpadkov in energetsko središče na območju termoelektrarne Trbovlje, izdelano pod mentorstvom doc. Roka Žnidaršiča.

Prejemnikom Plečnikovih odličij iskreno čestitamo.

Društvo arhitektov Ljubljana