Skoči do osrednje vsebine

Nominacija Ljubljana, brezčasna prestolnica po meri človeka v zasnovi Jožeta Plečnika

Vlada RS je 29. januarja 2020 potrdila nominacijski dosje stavbnih in urbanističnih del Jožeta Plečnika v Ljubljani za vpis na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Ob tem je minister za kulturo mag. Zoran Poznič poudaril: ''Redek talent prenašanja duhovnega v materialno, kar je bilo dano našemu velikemu mojstru, v zgodovini človeštva vedno pripelje do presežkov, in to na kateremkoli področju. Arhitektura se nam skozi mojstrovo delo kaže v vseh svojih presežkih. Ne kot forma per se, ampak kot skoraj nadrealen približek transcendence. Slovenci smo lahko tudi zaradi Plečnika samozavestni, ponosni ter z zaupanjem zremo v prihodnost.''

Projekt priprave nominacije je bil zahteven po vsebinski plati. Odvisen je bil od kontinuiranega delovanja delovne skupine s predstavniki nacionalnih in občinskih institucij, lokalno skupnostjo ter zunanjimi strokovnjaki ter od sodelovanja z deležniki, lastniki in upravljavci nominiranih spomenikov in spomeniških območij. Spodbudil je pripravo mnogih dokumentov, ki še niso bili celovito pripravljeni – denimo konservatorskih načrtov in načrtov upravljanja za vse nominirane sestavne dele. Predvsem pa je zahteval razmislek in artikulacijo vrednot, ki jih ima Plečnikova dediščina za vse nas tudi v sodobnem času in jih z nominacijo predstavljamo svetu. Bil je velik izziv za arhitekturno, konservatorsko-restavratorsko in muzejsko stroko, za upravljavce in lastnike posamičnih spomenikov, tudi za sektor kulturnega turizma. Že oddaja nominacije pomeni formalni okvir povezovanja in trajno zavezo k ohranjanju te dediščine, ki jo je kot pogodbenica Konvencije o svetovni dediščini v imenu vseh vpletenih dala država.

Kot pojasnjuje vodja projekta Špela Spanžel, priprava nominacije Ljubljane kot brezčasne in po meri človeka oblikovane prestolnice v zasnovi Jožeta Plečnika pomeni »pomemben korak k mednarodnemu vrednotenju in prepoznavi ustvarjalnosti arhitekta Jožeta Plečnika. UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pozna razmeroma malo vpisov arhitekture 20. stoletja, nanj so bila denimo po večkratnih poskusih in desetletju dela držav vpisana dela dveh ikoničnih mojstrov moderne, ki sta zaznamovala zgodovino arhitekture – to sta Le Corbusier ter Frank Lloyd Wright. Z oblikovanjem ustreznega strokovnega in metodološkega okvira za vrednotenje arhitekture 20. stoletja se je odprla priložnost tudi za prepoznavo Plečnikovega ustvarjanja – vendar ne kot enega izmed nacionalnih ustvarjalcev s preloma iz 19. v 20. stoletje, temveč kot avtorja arhitekturnih rešitev, ki so zaznamovale urbano zasnovo mesta, jih odlikuje kakovost ter izražajo vrednote in so blizu sodobnemu času. Proces priprave nominacije je spodbudil razmisleke v širšem kontekstu, na globalni ravni in daljšem časovnem okviru; to predstavlja sistem Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine in Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine na njeni podlagi.«


Pomembni poudarki nominacije, ki se raje kot na posamične mojstrovine osredotoča na širše prostorske ureditve, so povezani s sodobnim vrednotenjem prostora, njegovimi funkcijami, kakovostjo in pomeni za prebivalce. Plečnikova Ljubljana je fenomen, ki se razlikuje od primerljivih urbanih celot in na katerih utemeljujemo tudi vpis na Seznam svetovne dediščine. Urejanje javnih prostorov, novih zelenih površin, upoštevanje zgodovinskih kontekstov in topografskih danosti že obstoječega mesta, dodajanje novih funkcij, ponovna uporaba arhitekturnih elementov in avtorsko preoblikovanje zgledov iz zgodovine arhitekture ustvarjajo prepoznavno in izvirno celoto, ki jo imenujemo tudi Plečnikova Ljubljana. Nastala je kot rezultat dela enega arhitekta v obdobju nekaj desetletij med obema vojnama. Arhitekt Plečnik je s svojimi intervencijami predvsem povezal posamične točke v arhitekturne poteze in uredil večje prostorske celote. Tudi današnje ureditve potekajo v duhu arhitekta Plečnika, urejanje nabrežij in ulic temelji na sorodnem pristopu in se odziva na spremenjene potrebe sodobne družbe.

Veliko delo, ki ga je opravila delovna skupina in znotraj nje posamični avtorji poglavij, presega opise, stilne označbe in doslej znane interpretacije arhitektovega ustvarjanja. Izhaja iz nominiranega spomeniškega območja, in ne le avtorja kot pomembne osebnosti slovenske arhitekture, umetnosti in kulture. Nominacijski dosje, ki ga je pripravil uredniški odbor, poleg Spanželove sestavljajo še Tomaž Štoka (MAO, urednik), Špela Karo in Mateja Kavčič (ZVKDS) ter Bogo Zupančič (MAO). Obsega preko 750 strani, urejen je po poglavjih, kot jih določa UNESCO v t. i. Operativnih smernicah. Poglavja nominacijskega dosjeja obsegajo identifikacijo in opredelitev nominiranega območja t. i. Plečnikove Ljubljane, zgodovinske opise in razvoj posamičnih enot ter prostora, ugotavljajo pravni status in stanje ohranjenosti dediščine na terenu, določajo kazalnike, ki vplivajo nanjo, in opredeljujejo način sistematičnega spremljanja in nadzorovanja teh vplivov. Na enem mestu združujejo pregled lastnikov in upravljalcev posamičnih enot dediščine ter opredeljujejo njihove obveze za prihodnost. Dosjeju je dodano tudi obsežno slikovno gradivo, posebej za dosje so bile v sodelovanju z arhitektom Vladimirjem Brezarjem pripravljene izvirne arhitekturne risbe, oblikovanje dosjeja pa se inspirira pri mojstru Plečniku.

Delovna skupina je natančno pregledala vsa samostojna dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, ki so razglašena za spomenike državnega pomena na podlagi štirih odlokov (»krovni« odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani ter posamični odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov. Valorizirala in s pomočjo konservatorjev ZVKDS je preverila tudi trenutno stanje spomenikov, njihovo avtentičnost in integriteto ter obstoj upravljavskega sistema. Skupno se je opredelila do 57 enot dediščine in v sklopu 3. poglavja nominacijskega dosjeja pripravila izčrpno tabelo, s katero je utemeljila izbor predlaganih sestavnih delov nominacije, skupaj s kratkim komentarjem neizbranih enot.

Izbrane posamične stavbe, kompleksi in prostorske ureditve ustrezajo izbranim kriterijem za kategorijo kulturne dediščine, in sicer:
kriterij (i) nominirano spomeniško območje predstavlja mojstrovino človeškega genija
in kriterij (iv) jeizjemen primer tipa stavbe, arhitekturne ali tehnološke celote ali krajine, ki ilustrira pomembno stopnjo v človeški zgodovini.

Vsa dela izpolnjujejo tudi zahteve po avtentičnosti (glede izvirnosti materialov, rabe in vsebin nominiranega območja) in integriteti (z natančno določenim območjem posamičnega spomenika in vplivnim območjem). Dela imajo urejeno pravno varstvo (nacionalno razglasitev na najvišji stopnji z ustreznimi varstvenimi režimi) in upravljanje (določeni so posamični lastniki in upravljavci, ki jih povezuje skupni upravljavec). Vse troje so stebri koncepta t. i. izjemne univerzalne vrednosti, ki mora biti utemeljena v svetovnem merilu in le tako omogoča vpis na Seznam svetovne dediščine. Utemeljitev izjemne univerzalne vrednostije predmet 3. poglavja nominacijskega dosjeja. Njegova vsebina je lahko tudi izziv sodobnim raziskovalcem in posodobitvi vrednotenja arhitektove zapuščine.

V sklopu potrditve dosjeja so bili potrjeni tudi posamični načrti upravljanja ter določen skupni upravljavec. Ta naloga je bila dodeljena državnemu Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, za financiranje aktivnosti upravljanja, po vpisu pa sta se v enakem deležu zavezali država (Ministrstvo za kulturo s pomočjo MAO) in lokalna skupnost (Mestna občina Ljubljana s pomočjo Muzeja in galerij mesta Ljubljana). Ministrstvo za kulturo je aktivno po strokovni kot tudi formalni plati vodilo projekt nominacije stavbnih in urbanističnih del Jožeta Plečnika v Ljubljani za vpis na UNESCO Sezname svetovne kulturne in naravne dediščine. Nominacijo je v imenu Republike Slovenije Centru za svetovno dediščino v Parizu predala stalna predstavnica pri UNESCO, veleposlanica Metka Ipavic 29. januarja 2020, s čimer je formalno uvrščena v evalvacijski cikel 2020-2021.

Iskalnik