Predsednik vlade Janez Janša je najprej povedal, da je vlada že dopoldne na seji zelo podrobno pregledala možnosti in zmogljivosti obalno-kraške regije ter tudi proučila težave, s katerimi se regija spoprijema na različnih področjih.

Direktor statističnega urada Tomaž Smrekar je predstavil statistične podatke glede obalno-kraške regije in poudaril, da je regija zelo privlačna za naselitev tako za prebivalce iz tujine kot iz Slovenije. Kar 24 % vsega njenega prebivalstva je bilo rojenega zunaj Slovenije. Sestavlja jo osem občin, od tega štiri obalne in štiri kraške. Glede na gostoto gre za nadpovprečno naseljeno regijo. Slovenija ima 104 prebivalce na kvadratni kilometer, medtem ko jih ima obalno-kraška regija 114. Regija ima tretjo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo v Sloveniji, kar velja tako za moške (79 let) kot za ženske (84 let). Delež BDP je 5,5 %. BDP na prebivalca znaša 22.894 evrov, kar je tretji najvišji BDP na prebivalca v Sloveniji.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je predstavila epidemične razmere v regiji. Precepljenost v regiji je manjša kot v celotni Sloveniji, z obema odmerkoma je cepljenih 47 % prebivalcev. Hkrati naraščajo okužbe z novim koronavirusom. Najbolj precepljeni so občani občin Komen, Ankaran in Divača. Pri tem je poudarila, da so pri ozaveščanju prebivalcev o cepljenju zelo pomembne aktivnosti lokalnih skupnosti.

Na vprašanja in pobude iz občinstva je prvi odgovarjal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki je glede zakona o urejanju prostora povedal, da je vlada zakon že sprejela in ga poslala v državni zbor, kjer je prestal prvo obravnavo. Zakon precej poenostavlja in debirokratizira postopke umeščanja v prostor, skrajšuje pripravo občinskih prostorskih načrtov, hkrati pa vzpostavlja mehanizem urejanja različnih stališč državnih organov do iste zadeve, ki je urejena s tem zakonom. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi digitalno platformo, na kateri bo mogoče dobiti vse okoljske podatke o vsaki parceli v kateri koli občini v celotni državi. Digitalizacija bo zaradi priprave vseh strokovnih podlag trajala nekaj let.

Za Piran je povedal, da je načrtovana izgradnja protipoplavnega zidu, ki bo omogočil poplavno varnost tega obalnega mesteca. Vlada je poleg tega začela izvajati projekt dolgoročne zagotovitve pitne vode v slovenski Istri, kar je problematično predvsem poleti. Projekt je vreden 120 milijonov evrov.

Glede pridobivanja gradbenih dovoljenj je dejal, da bodo po novem mnenje o skladnosti s prostorsko-izvedbenim aktom dajale občine in ne več upravne enote. Uvaja se tudi t. i. eGraditev oziroma možnost elektronske izdaje gradbenega dovoljenja, ki naj bi bila vzpostavljena do leta 2024.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je povedal, da se glede na to, da je v Sloveniji, še posebej pa na Obali, 70 % velikih hotelskih kapacitet v državnih rokah, zavzema za privatizacijo. Poudaril je, da je v turizmu treba začeti spremljati dodano vrednost, ogljični odtis, zadovoljstvo gostov in zadovoljstvo domačinov, ki s turizmom živijo. Poudaril je, da brez novih investicij postcovidnega turizma ne bo, Slovenija pa ima s svojo razpršenostjo možnosti za izvajanje turistične dejavnosti 12 mesecev v letu.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je dejal, da je bilo zaradi kadrovske podhranjenosti na upravnih enotah uvedenih 51 novih kvot in še 23 pripravnikov.

Glede opravljanja lekarniške dejavnosti je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte povedala, da je vlada predlagala amandma, ki bi omogočal ustanavljanje lekarn tudi v manjših občinah, če bi tako presodile lokalne skupnosti in če tam obstaja zdravstvena dejavnost.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je o razpolaganju s kmetijskimi zemljišči dejal, da je pri vseh razpravah treba poiskati vmesno pot, ki bo omogočala razvoj občin in krajev, ter hkrati skrbeti za ohranitev prehranske varnosti. Epidemija novega koronavirusa, pa tudi trenutne težave z energenti so nam dale jasno vedeti, da potrebujemo lokalno samooskrbo.

Predsednik vlade Janez Janša je ob koncu dejal, da je v slovenskem zdravstvu kar 200 milijonov evrov namenjenih za primarno zdravstvo, kar je najbrž največ v 30 letih. Povedal je, da je eden od načinov debirokratizacije in decentralizacije tudi ta, da niso vse državne institucije v Ljubljani, tako bo urad za demografsko politiko v Mariboru. Glede kibernetske obrambe je dejal, da so kadri, ki se s tem ukvarjajo, na vrhu najbolj iskanih profilov, in pohvalil Univerzo na Primorskem, ki je tak študijski program uvedla, ter dodal, da si Slovenija v okviru EU prizadeva za ustanovitev posebne kibernetske enote.