Skoči do osrednje vsebine

Zvišanje zgornje meje izdatkov za državni proračun 2021 – odziv na mnenje Fiskalnega sveta

Fiskalni svet ocenjuje, da predlagani spremenjeni Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 predstavlja »nadaljevanje neustreznega načrtovanja« in da je »osnovan na nerealističnih projekcijah javnofinančnih prihodkov in izdatkov do konca letošnjega leta«. Ministrstvo za finance pojasnjuje, da je v Odloku ocenjena višina izdatkov pripravljena na podlagi: (i) prevzetih obveznosti, ki temeljijo na veljavnih pravnih aktih, (ii) dosedanje realizacije izdatkov in (iii) upoštevaje sezonsko komponento posameznih izdatkov.

Tabla z napisom Ministrstvo za finance

Poslopje ministrstva | Avtor Ministrstvo za finance

Državni proračun za leto 2021 je bil pripravljen in sprejet v negotovih okoliščinah glede razvoja epidemije, zato sredstev za financiranje izdatkov, povezanih z odpravo in blaženjem posledic epidemije, ni bilo mogoče v naprej načrtovati. Tekom leta 2021 se je izkazalo, da je obseg epidemije bistveno širši ter da je epidemija trajala dlje od pričakovanj. 

V letih 2020 in 2021 smo sprejeli devet paketov interventnih ukrepov, s katerimi se je tudi proračunska politika prilagodila novonastalim razmeram. S sredstvi za financiranje zaščite zdravja ljudi ter za podporo gospodarstvu in prebivalstvu za omilitev posledic epidemije smo ohranili gospodarsko aktivnost in delovna mesta. To je v nadaljevanju omogočilo razmeroma hitro okrevanje gospodarstva. Za leto 2021 je v jesenski napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ocenjena 6,1 % gospodarska rast. Izboljšanje stanja pa je tudi posledica izdatnega ukrepanja države. Ugodna dinamika se bo nadaljevala tudi v letu 2022 (4,7 %) in v letu 2023 (3,3 %).

Fiskalni svet v svoji oceni izpostavlja, da je predlagano povišanje izdatkov sektorja država za 500 milijonov evrov in povišanje odhodkov državnega proračuna za 670 milijonov evrov glede na aprila letos sprejeti okvir, že tretje zvišanje najvišje dovoljene meje izdatkov za leto 2021. Pri tem pa ne omeni, da je Slovenija za ukrepe, povezane z odpravo in blaženjem posledic epidemije, namenila okoli 5 % bruto domačega proizvoda. Kljub zaostrenim epidemiološkim razmeram je Slovenija svojo zadolženost v razmerju do bruto domačega proizvoda povečala za manj od povprečja držav območja evra in Evropske unije.

V nadaljevanju Fiskalni svet navaja, da bi morala biti fiskalna politika usmerjena v utrjevanje odpornosti gospodarstva in v večanje dolgoročnega gospodarskega potenciala. Pri tem pa ne omenja širšega konsenza, doseženega na ravni Evropske unije.

S slednjim je podana jasna usmeritev, da mora fiskalna politika v letih 2021 in 2022 še naprej spodbujati okrevanje. V ta namen je Evropska komisija določila, da splošna odstopna klavzula oziroma izjemne okoliščine veljajo tudi v letu 2022. Pomembno je, da s prihodnjo fiskalno politiko ne ogrozimo okrevanja gospodarstva in hkrati ohranjamo stabilnost javnih financ. Prehiter umik fiskalnih spodbud bi lahko otežil okrevanje, še posebej v najbolj prizadetih dejavnostih.

Srednjeročni okvir je pomemben šele, ko preneha izjemna okoliščina in ko se tudi na EU ravni sprejme smer delovanja fiskalne politike za naslednja leta. Izjemne okoliščine nam po Zakonu o fiskalnem pravilu omogočajo prilagoditve obsega izdatkov. 

S povečanjem zgornje meje izdatkov omogočamo pričetek in nadaljevanje izvajanja prepotrebnih številnih investicij. V devetih mesecih je bilo za investicije že izplačanih 629 milijonov evrov, kar je 27 % več kot v enakem obdobju leta 2019. Okrevanje gospodarstva je prioriteta. Verjamemo, da so investicije ključne za dolgoročno rast in razvoj gospodarstva, nastanek novih delovnih mest ter za večjo kakovost dela in življenja. V proračunih za leti 2022 in 2023 zato načrtujemo za prek 2,2 milijarde evrov investicij.

Izdatki za obvladovanje epidemije se v državnem proračunu beležijo transparentno v ločenem podprogramu in so ločeni po posameznem ukrepu, po ekonomskem namenu, po predlagatelju in viru sredstev. 

Razlika sredstev med sprejetim proračunom in obsegom dopustnih izdatkov za državni proračun se sme porabiti izključno za financiranje izdatkov, povezanih z epidemijo. Ker se z zakonom natančno določata tako obseg izdatkov za državni proračun kot tudi namen porabe teh sredstev, je takšna ureditev enakovredna institutu rebalansa proračuna države.