Sprememba Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini je posledica spremembe indeksov življenjskih stroškov. V skladu z Uredbo o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini uskladitev indeksov življenjskih stroškov sprejme vlada na predlog ministra za zunanje zadeve, tako da se indeksi življenjskih stroškov uskladijo 1. februarja, 1. junija in 1. oktobra. Indeksi življenjskih stroškov za posamezni kraj temeljijo na indeksih življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov (OZN) in se določijo upoštevajoč metodologijo določanja življenjskih indeksov iz te uredbe, to je z določitvijo geometričnega povprečja zadnjih šestih objavljenih indeksov življenjskih stroškov OZN. Novi indeksi iz uredbe se prvič uporabijo pri obračunu plače za mesec oktober 2021. 

S predlagano dopolnitvijo uredbe se določa limit za povračilo stroškov nastanitve za javnega uslužbenca za delo v tujini za mesto Milano (Italija), kjer je bil decembra leta 2020 odprt Generalni konzulat RS v Milanu in za mesto Seul (Republika Koreja), kjer je aprila 2021 bilo odprto Veleposlaništvo v Republiki Koreji. 

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada določila upravičence do donacij za leto 2021 

Vlada je danes sprejela Sklep o določitvi upravičencev do donacij za leto 2021, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Davčni zavezanci, ki so rezidenti Slovenije, lahko skladno z Zakonom o dohodnini in na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 zahtevajo, da se do 1 % dohodnine nameni za financiranje upravičencev do donacij.

Upravičenci do donacij iz dohodnine za posamezno leto so nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti, ki na dan 31. decembra prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz Zakona o dohodnini. V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 pa so, ne glede na Zakon o dohodnini, upravičenci za leto 2021 tudi nevladne organizacije, ki so delovale na dan 31. decembra 2020 in so imele na dan 31. marca 2021 status nevladne organizacije v javnem interesu.

Ministrstvo za finance je na podlagi prejetih podatkov ter po prejetih pripombah ministrstev v postopku medresorskega usklajevanja pripravilo seznam upravičencev do donacij za leto 2021. 

Vir: Ministrstvo za finance

Mnenje vlade o zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti določenih pravnih aktov

Vlada Republike Slovenije je 23. septembra 2021 od Ustavnega sodišča Republike Slovenije v odgovor prejela zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti (dopis št. U-I-180/21-11), ki jo je vložil Informacijski pooblaščenec. Vlada Republike Slovenije meni, da bi moralo Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) postopek ustaviti. 

Predlagatelj zahteva oceno ustavnosti in zakonitosti naslednjih pravnih aktov: - Odloka o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 126/21),- 2. člena, prvega in drugega odstavka 5. člena, 6. člena, prvega in drugega odstavka 7. člena ter tretjega in sedmega odstavka 8. člena Odloka o načinu  izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, številka 146/21) in- prvega stavka četrtega odstavka 3. člena Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, številka 129/21, 132/21, 135/21, 140/21, 146/21).

Vlada Republike Slovenije meni, da poslano ne pomeni nove vloge v zadevi U-I-180/21, temveč gre za novo zadevo, ki bi ji moralo Ustavno sodišče preden jo pošlje v odgovor vladi, ki je izpodbijane odloke sprejela, še dodeliti novo opravilno številko in novega sodnika poročevalca. Postopek, ki se nanaša na umaknjeno zahtevo za oceno ustavnosti pa bi moralo Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) ustaviti. 

Vir: Ministrstvo za zdravje

Odgovor Varuhu človekovih pravic glede PC pogoja za zaposlene v državni upravi

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poizvedbo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije glede PC pogoja za zaposlene v državni upravi.

Vlada v odgovoru poudarja, da mora biti javni uslužbenec zdravstveno zmožen opravljati naloge na določenem delovnem mestu v organu državne uprave, posledično se to v situaciji, ko obstaja nevarnost širjenja nalezljive bolezni (COVID-19), nanaša tudi na izpolnjevanje pogoja prebolevnosti ali cepljenja.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da prvi odstavek 5. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) določa, da za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače. ZJU ne vsebuje določb o zdravstveni zmožnosti za javnega uslužbenca, zato se glede tega uporabljajo delovnopravni predpisi (ZDR-1 in ZVZD-1). 

V skladu z določbami Zakona o Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju besedila: ZVRS) in zato, ker je Vlada Republike Slovenije kot najvišji organ državne uprave in organ, ki zastopa Republiko Slovenijo, neposredno odgovorna za delovanje državne uprave, ministri kot člani vlade pa kot predstojniki izvršujejo pravice in dolžnosti delodajalca, je sprejela navedeni odlok z namenom enotne ureditve izpolnjevanja pogoja prebolevnosti ali cepljenja za vse zaposlene v državni upravi.

Gre za pogoj, ki je povezan z aktualno zdravstveno in epidemiološko situacijo v državi in ki ga ni bilo možno vključiti v sistemizacijo delovnih mest, ga pa je možno in treba določiti v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu na delovnem mestu oziroma pri izvajanju nalog in pri stikih z uporabniki storitev uprave. Ker specifična protitelesa proti virusu SARS-CoV-2 nastanejo s cepljenjem oziroma prebolevnostjo, je manjša verjetnost, da se bodo prebolevniki in cepljeni okužili, v primerjavi z javnimi uslužbenci, ki se tedensko testirajo in specifičnih protiteles nimajo, z okužbo pa ogrožajo tako svoje sodelavce, med katerimi so tudi taki s kroničnimi boleznimi, kakor tudi stranke, ki so uporabniki storitev.

V skladu z 11. členom ZVZD-1 ima delavec pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Pogoj precepljenosti oziroma prebolevnosti za zaposlene v državni upravi je ukrep, ki edini omogoča učinkovito zagotavljanje te pravice.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada soglaša s predlogi amandmajev k predlogu novele Zakona o organiziranosti in delu v policiji

Vlada Republike Slovenije soglaša s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji, druga obravnava.

S predlaganim gradivom vlada soglaša s predlogi amandmajev, ki jih je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve in s katerimi se sledi tudi pripombam Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada o Skupnem kadrovskem načrtu (SKN) organov državne uprave za leti 2021 in 2022

Vlada Republike Slovenije je sprejela Skupni kadrovski načrt (SKN) organov državne uprave za leti 2021 in 2022. 

Predlog SKN za leti 2021 in 2022 je pripravljen v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna (ZIPRS), ki na podlagi utemeljenih razlogov dopušča povečanje dovoljenega število zaposlenih v kadrovskem načrtu za leti 2021 in 2022 izključno za potrebe obvladovanja okužb z virusom SARS-CoV-2 ter za učinkovito črpanje in investiranje sredstev iz skladov EU. 

Dovoljeno število zaposlenih v Skupnem kadrovskem  načrtu (SKN) organov državne uprave za leti 2021 in 2022 se na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, glede na sprejet Predlog SKN za leti 2021 in 2022, po sklepu vlade z dne 30. 9. 2020, poveča, in sicer:

• vladnim službam odgovornim predsedniku Vlade Republike Slovenije za 36,
• vladnim službam odgovornim generalnemu sekretarju Vlade Republike Slovenije za 27,
• Službi Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo za 24 v letu 2021 in za dodatnih 32 v letu 2022,
• Ministrstvu za finance za 25, 
• Ministrstvu za zunanje zadeve za 10 v letu 2021 in za dodatno 1 v letu 2022,
• Ministrstvu za pravosodje za 15 v letu 2021 in za dodatnih 5 v letu 2022, 
• Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za 27,
• Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za 22, 
• Ministrstvu za infrastrukturo za 52, 
• Ministrstvu za okolje in prostor za 34, 
• Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za 34 v letu 2021 in za dodatne 4 v letu 2022, 
• Ministrstvu za zdravje za 36, 
• Ministrstvu za javno upravo za 36, 
• Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za 31, 
• Ministrstvu  za kulturo za 16, 
• Ministrstvu za notranje zadeve za 4,
• Ministrstvu za obrambo za 21, 
• Upravnim enotam za 51,
• Policiji za 15,
• Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij za 30 v letu 2021 in za dodatnih 10 v letu 2022. 

Proračunski uporabniki sredstva za dodatno zaposlovanje javnih uslužbencev zagotavljajo znotraj lastnih finančnih načrtov. 

V okviru dovoljenega števila zaposlitev za posamezni organ državne uprave je določena posebna kvota dovoljenih zaposlitev, ki je namenjena izključno zaposlitvam pripravnikov. 
Vlada Republike Slovenije nalaga predstojnikom organov državne uprave, da na podlagi medsebojnega dogovora zagotovijo možnost prenosa kvot za zaposlitev pripravnikov, če jih v svojem organu ne potrebujejo. 

Če organ preseže dovoljeno število zaposlenih, določenih s SKN organov državne uprave za leti 2021 in 2022 zaradi zaposlitve pripravnika v letu 2021, ki se mu pripravniška doba izteče v letu 2022, ta zaposlitev ne šteje kot preseganje kadrovskega načrta za leto 2021. 

Če Policija in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij presegata dovoljeno število zaposlenih zaradi zaposlitve kandidata za policista ali kandidata za pravosodnega policista, morata število zaposlitev uskladiti s sprejetim kadrovskim načrtom do 31. 12. 2023. 

V okviru kvote SKN se določi minimalna kvota za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev, in sicer pri Ministrstvu za finance -  Finančni upravi Republike Slovenije (15), Ministrstvu za notranje zadeve - Policiji (30) in Ministrstvu za obrambo - Slovenski vojski  (67) - za leti 2021 in 2022.

Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom, da v okviru kvote dovoljenih zaposlitev za ministrstva in organe v sestavi posebno pozornost namenijo ustrezni kadrovski popolnitvi delovnih mest inšpektorjev.

Ministrstva, pri katerih je zaradi premestitve zaposlenih, katerih plače so se zaradi dela na evropskih projektih financirale iz evropskih sredstev in nadaljevanje dela teh zaposlenih na drugih EU-projektih ni bilo možno, prišlo do povečane realizacije kadrovskega načrta, morajo število zaposlenih uskladiti s sprejetim kadrovskim načrtom najpozneje do 31. 12. 2022.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada o Predlogu skupnega kadrovskega načrta (SKN) organov državne uprave za leti 2022 in 2023

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog skupnega kadrovskega načrta (SKN) organov državne uprave za leti 2022 in 2023 in ga pošilja v Državni zbor Republike Slovenije, kot sestavni del obrazložitve Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Proračunski uporabniki sredstva za dodatno zaposlovanje javnih uslužbencev zagotavljajo znotraj lastnih finančnih načrtov. 

V okviru dovoljenega števila zaposlitev za posamezni organ državne uprave je določena posebna kvota dovoljenih zaposlitev, ki je namenjena izključno zaposlitvam pripravnikov. Vlada Republike Slovenije nalaga predstojnikom organov državne uprave, da na podlagi medsebojnega dogovora zagotovijo možnost prenosa kvot za zaposlitev pripravnikov, če jih v svojem organu ne potrebujejo. 

Če organ preseže dovoljeno število zaposlenih, določenih s Skupnim kadrovskim načrtom (SKN) organov državne uprave za leti 2022 in 2023 zaradi zaposlitve pripravnika v letu 2022, ki se mu pripravniška doba izteče v letu 2023, ta zaposlitev ne šteje kot preseganje kadrovskega načrta za leto 2022. 

Če Policija in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij presegata dovoljeno število zaposlenih zaradi zaposlitve kandidata za policista ali kandidata za pravosodnega policista, ta zaposlitev ne šteje kot preseganje kadrovskega načrta. 

V okviru kvote SKN se določi minimalna kvota za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev, in sicer pri Ministrstvu za finance -  Finančni upravi Republike Slovenije (15), Ministrstvu za notranje zadeve - Policiji (30) in Ministrstvu za obrambo - Slovenski vojski (67) - za leti 2022 in 2023.
Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom, da v okviru kvote dovoljenih zaposlitev za ministrstva in organe v sestavi posebno pozornost namenijo ustrezni kadrovski popolnitvi delovnih mest inšpektorjev.

Ministrstva, pri katerih je zaradi premestitve zaposlenih, katerih plače so se zaradi dela  na evropskih projektih financirale iz evropskih sredstev in nadaljevanje dela teh zaposlenih na drugih EU-projektih ni bilo možno, prišlo do povečane realizacije kadrovskega načrta, morajo število zaposlenih uskladiti s sprejetim kadrovskim načrtom najpozneje do 31. 12. 2023.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada o Predlogu zbirnega kadrovskega načrta (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2022 in 2023

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zbirnega kadrovskega načrta (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2022 in 2023 in ga pošilja v Državni zbor Republike Slovenije, kot sestavni del obrazložitve Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2023. 

Proračunski uporabniki sredstva za stroške dela dodatno zaposlenih javnih uslužbencev zagotavljajo v okviru sredstev za stroške dela v svojih finančnih načrtih. Vlada  je s sklepom z dne 24. 6. 2021 naložila ministrstvom, ki so pristojna za osebe javnega prava iz drugega odstavka 22. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), da predloge kadrovskih načrtov navedenih oseb javnega prava za leti 2022 in 2023 skupaj z obrazložitvami pošljejo Ministrstvu za javno upravo v skladu s terminskim načrtom. Ministrstvo za javno upravo je pripravilo Predlog ZKN in ga v skladu z omenjenim terminskim načrtom predložilo Vladi v sprejem.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada se je seznanila z Zbirnim predlogom skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za leti 2022 in 2023 in nasprotuje povečanju finančnih sredstev za ta namen

Vlada se je na današnji seji seznanila z Zbirnim predlogom skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za leti 2022 in 2023 in nasprotuje povečanju finančnih sredstev za ta namen. Predlog posreduje v obravnavo Državnemu zboru kot sestavni del predloga proračuna.

Ministrstvo za pravosodje je prejelo predloge skupnih kadrovskih načrtov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije in Državnega odvetništva Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, ter predlog kadrovskega načrta Sodnega sveta za leti 2022 in 2023.

Skupni kadrovski načrt za sodišča ter Skupni kadrovski načrt Državnega odvetništva za leti 2022 in 2023, glede na leto 2021, ostajata nespremenjena. Vrhovno državno tožilstvo RS je predlagalo povečanje skupnega kadrovskega načrta za državna tožilstva za leti 2022 in 2023 za 10 novih dodatnih zaposlitev, ker pa je za leto 2022 kadrovski načrt že sprejet, Vlada predlaga 10 novih dodatnih zaposlitev v letu 2023. Sodni svet predlaga povečanje za 2 novi dodatni zaposlitvi.

Vir: Ministrstvo za pravosodje