Skoči do osrednje vsebine

249. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji dopisni seji sklenila, da se omogoči cepljenje oseb proti COVID-19, ki so v Republiki Sloveniji in jim cepljenje ni zagotovljeno na podlagi Nacionalne strategije cepljenja proti COVID-19.

Cepljenje oseb proti COVID-19, ki so v Republiki Sloveniji in jim cepljenje ni zagotovljeno na podlagi Nacionalne strategije cepljenja proti COVID-19

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela sklep, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zagotovi 5000 odmerkov cepiv proti COVID-19, ki so odobrena v Republiki Sloveniji, za cepljenje oseb, ki so v Republiki Sloveniji in jim cepljenje ni zagotovljeno na podlagi Nacionalne strategije cepljenja proti COVID-19.

Pojavila se je potreba po cepljenju tujih državljanov, ki začasno bivajo v Sloveniji in so v cepilnih centrih izrazili interes za cepljenje, a tu nimajo stalnega oziroma začasnega bivališča, niti zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, prav tako pa niso zaposleni pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in niso diplomatski predstavniki drugih držav, rezidenčno akreditirani v Sloveniji. Pravilnik o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2021 je v Programu cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2021, v programu Cepljenje in zaščita z zdravili v nujnih razmerah, določil cepljenje proti COVID-19 kot priporočljivo. Določil je tudi pogoje cepljenja in obveznost upoštevanja Navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje za izvajanje Programa cepljenja in zaščite z zdravili ne glede na vir financiranja cepljenja.

Pri zagotavljanju cepiv in pri opravljanju cepljenja za navedene osebe se kar najbolj uporabljajo pravila, ki so določena v Nacionalni strategiji cepljenja proti COVID-19 in predpis, ki ureja sledljivost cepljenja. Tako se za navedene osebe namenijo cepiva, ki so odobrena v Republiki Sloveniji in med temi cepivi ima navedena oseba možnost izbire, če to dovoljuje količina cepiva.
Izvajalci cepljenja ravnajo v skladu s Pravilnikom o potrdilih, vodenju evidenc in zagotavljanju podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju.

Stroške storitve cepljenja plačajo te osebe same po ceni, ki je enaka ceni, ki je povrnjena izvajalcem cepljenja iz sredstev državnega proračuna za osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji sklenjeno zdravstveno zavarovanje. Kot cepilno mesto so določeni cepilni centri, ki so navedeni v Prilogi 3 Nacionalne strategije cepljenja proti COVID-19.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada o proračunskih prerazporeditvah

Vlada je danes odločila o prerazporeditvah in razporeditvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu.

Med drugim Finančni upravi Republike Slovenije na podlagi protikoronske zakonodaje zagotavljamo pravice porabe v skupni višini 29.350.000 evrov, in sicer za izplačila sredstev unovčenih bonov, pomoči za nakup hitrih testov in PCR testov za športnike ter povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije za delodajalce.

Na podlagi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva razporejamo tudi pravice porabe za zagotovitev sredstev za financiranje dodatka za funkcionarje plačne podskupine A5 (poklicne župane), župane in podžupane, ki funkcijo opravljajo nepoklicno, in direktorje občinskih uprav v višini 908.050,74 evra.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada je sprejela odgovor na poizvedbo Varuha človekovih pravic o karanteni pri vrnitvi iz Turčije

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poizvedbo Varuha človekovih pravic glede odrejene karantene pri vrnitvi iz Turčije in ga pošlje Varuhu človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic je vladi posredoval poizvedbo o osebi, ki ji je bila pri vrnitvi v Slovenijo iz države z rdečega seznama (Turčije) odrejena karantena na podlagi Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, kljub temu da je imela negativni rezultat testa PCR.

Vlada pojasnjuje, da je Strokovna svetovalna skupina ministra za zdravje, v kateri so tudi predstavniki NIJZ, 15. junija 2021 predlagala, da je od 19. junija 2021 za vstop v Slovenijo z območij na rdečem in temnordečem seznamu treba predložiti negativni test PCR, oseba pa se po vstopu napoti v karanteno za deset dni. Predlog strokovne skupine je bil upoštevan in je začel veljati 19. junija 2021, ko je začela veljati novela Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19.

Naknadno je strokovna skupina 28. junija 2021 predlagala, da se za državljane Republike Slovenije in osebe s prebivališčem v Republiki Sloveniji negativni test PCR ob vstopu v državo ukine, če prihajajo z območij na temnordečem seznamu, ker so ob vstopu v državo napoteni v karanteno. Ob vstopu z območij na rdečem seznamu je bilo treba predložiti negativni test PCR. Predlog je bil upoštevan in je začel veljati 3. julija 2021 z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev navedenega odloka.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Odgovor na uradni opomin Evropske komisije (EK)

Vlada je na dopisni seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije z dne 9. 6. 2021, zaradi neizpolnitve obveznosti iz točke (f) prvega odstavka 11. člena Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas.

Cilj 11. člena Direktive 2003/109/ES državljanom tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas v državi članici EU, je zagotoviti minimalni sklop pravic na številnih področjih, na katerih bi morali biti deležni enake obravnave, kot državljani države članice gostiteljice. To je eden od ključnih elementov statusa rezidenta za daljši čas, kot je potrjeno v uvodni izjavi 12 Direktive 2003/109/ES, v kateri je navedeno, da je enakopravno obravnavanje državljanov v zvezi z vrsto gospodarskih in socialnih zadev resničen instrument za vključevanje rezidentov za daljši čas v družbo gostiteljico.

Med različnimi področji, ki jih zajemajo te določbe, so rezidenti za daljši čas deležni enake obravnave glede dostopa do blaga in storitev ter dobav blaga in opravljanja storitev, dostopnih javnosti, ter postopkov za pridobitev nastanitve, ki jih zagotavljajo tako javni organi kot zasebni akterji, pod pogojem, da so že „dostopni javnosti“. Kot izhaja iz pravne presoje prejetega uradnega opomina, naj bi se dostop do nepremičnin štel za zajetega s to določbo. Nepremičnine, kot so hiše, stanovanja ali zemljišča, so po pravnem naziranju iz prejetega uradnega opomina blago „dostopno javnosti“, ko jih lastniki dajo na trg za prodajo. Ministrstvo za pravosodje meni, da zadevna določba pokriva le nastanitve, ki so dostopne javnosti, ne pa aktivnosti, povezanih z nastanitvijo na splošno, in tako po mnenju ministrstva ne določa enake obravnave pri pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah.

Menimo, da ureditev, kot jo pozna Republika Slovenija glede pravice do pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ni v nasprotju z Direktivo 2003/109/ES. Ta namreč po mnenju ministrstva ne zagotavlja pravice do pridobitve lastninske pravice na nepremičnini.

Glede na navedeno menimo, da država članica izpolni navedeno zahtevo Direktive 2003/109/ES tudi na način, da državljanom tretjih držav, ki imajo priznan status rezidenta za daljši čas, zagotovi pravico do najema stanovanja, ne zahteva pa se, da mora država tudi državljanom tretjih držav zagotoviti lastninsko pravico na nepremičninah brezpogojno oziroma pod enakimi pogojih kot osebam, ki so državljani EU.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Vlada sprejela odgovor EK glede prenosa določbe Direktive 2018/957/EU v slovenski pravni red

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije (EK) zaradi  notifikacije predpisov za prenos Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev v pravni red Republike Slovenije. Vlada v odgovoru EK obvešča, da so določbe Direktive 2018/957/EU v celoti prenesene v pravni red Republike Slovenije z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (novela zakona), ki je bil 9. 7. 2021 sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije. Ob tem Vlada obrazloži, da je do zamude pri sprejemu novele zakona prišlo zaradi razmer, ki so nastale zaradi epidemije COVID-19. Takoj po objavi novele zakona v Uradnem listu RS bo predpis tudi ustrezno notificiran in s tem bo RS izpolnila svoje obveznosti iz prvega odstavka 3. člena Direktive 2018/957/EU.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti