Skoči do osrednje vsebine

1. 7. 1991: Uspehi slovenskih obrambnih sil

v roki svinčnik, roka sloni na volilnem lističu
Peti dan vojne za obrambo slovenske suverenosti, 1. julija, je JA poskušala izvesti preboje svojih obkoljenih enot. V ta namen je na bojišča dovažala nove enote, zlorabljala uporabo vojaških helikopterjev z oznako Rdečega križa v vojaške namene in grozila s sabotažami. Kljub temu oziroma prav zato pa je po drugi strani utrpela množične predaje, prebege in pobege iz svojih enot. Slovenske oborožene sile so uspešno onemogočale horizontalne manevre nasprotnika, nadaljevale blokado vojašnic JA ter v bojih osvojile vse več mejnih prehodov.
na cesti kolona vojaških vozil

Medvedjek, del kolone vojaških vozil JLA | Avtor: Vojaški muzej Slovenske vojske

Uničeno je bilo skladišče streliva in orožja TO na Črnem vrhu. Oklepna kolona z Medvedjeka se je ponoči premaknila proti Dolenjski, TO pa jo je preusmerila v Krakovski gozd. Okrog letališče Brnik so se slišale močne detonacije, Slovenijo pa so preletavala letala in helikopterji JA. Slovenske sile so zavzele mejni prehod Karavanški predor.

V Cankarjevem domu v Ljubljani so potekale novinarske konference, ki jih je organiziral minister za informiranje Jelko Kacin in na katerih je na stotine tujih novinarjev vsak dan prejelo sveže informacije o najpomembnejših dogodkih.

Lokacije pomembnejših dogodkov oziroma spopadov: Nova vas, Medvedjek, Krakovski gozd, Mokronog. Podrobno sta opisana spopad na Medvedjeku in v Krakovskem gozdu.

Bojni spopad Medvedjek

Zaradi težkega vojaškega položaja na barikadi pri Pogancih so poveljujoči za zaustavitev sovražne kolone načrtovali tudi zaporo na Medvedjeku. Medvedjek je rahel klanec na cesti M-1 pri vasi Veliki Gaber, med Trebnjim in Ivančno Gorico. To je bila zadnja barikada na ozemlju TO Dolenjske pokrajine pred Ljubljano oziroma pred območjem TO Ljubljanske pokrajine. Cesta je bila tripasovna v rahlem ovinku, na vrhu klanca sta bila dva nadvoza. Nad cesto M-1 je bila lokalna asfaltirana cesta oddaljena od tri do 20 metrov.

Enota TO je na Medvedjek z dvema avtobusoma prispela ob pol štirih zjutraj. Ukaz je zapovedoval ustavitev kolone JA, vendar pripadnikom TO ni bilo dovoljeno, da prvi odprejo ogenj. Barikada je bila na tem mestu postavljena zaradi dveh razlogov: načrtovana je bila na podlagi oblikovitosti terena, in to kljub bližini stanovanjskih hiš, ter da zaradi oddaljenosti od Novega mesta pridobijo čas za njeno postavitev in oborožitev. Poganci so namreč pokazali, da je izjemno težko braniti na hitro postavljeno barikado.

Kolona JA je prispela do Medvedjeka ob 15.45 in je tako za 25 kilometrov dolgo pot od Novega mesta do Medvedjeka porabila več kot pet ur. Tu se je morala ustaviti, saj je bila ob nadvozih že postavljena barikada iz tovornjakov zaustavitev prometa. Glavni del postavljanja barikade so vodili miličniki PM Trebnje in prometni miličniki PM Novo mesto oziroma patrulja na cesti M-1. Delavci Cestnega podjetja pa so minirali nadvoz in prostor za nadvozom proti Ljubljani, tako da so pri nadvozu postavili 1.500 kg in na cesti še 1.000 kilogramov eksploziva – kamnitita. Spodnjo barikado, prav tako iz tovornjakov in vozil, so postavili v bližini spomenika.

Večino civilistov, ki so ostali na ljubljanski strani barikade, so miličniki evakuirali v Ljubljano, na Medvedjeku pa je ostalo le nekaj deset voznikov, ki se niso hoteli odmakniti od svojih vozil, predvsem so bili to vozniki tovornjakov.

Na barikadi je bilo prvi dan 378 pripadnikov TO, na območju pa so delovali tudi miličniki in kriminalisti iz PM Trebnje, ki so varovali določene točke, usmerjali promet, varovali postavljeni eksploziv in predvsem zagotavljali varovanje mesta izza zaustavljene vojaške kolone ter opazovali kolono za dokumentiranje dogodkov. Poleg tega so enotam TO pomagali pri vzpostavljanju zvez in prenašanju informacij.

Po treh pogajanjih med pripadniki TO in JA je ob 17.04 Republiška koordinacija ukazala napad na kolono JA, vendar napada zaradi nejasnosti o pristojnosti poveljevanja ob barikadi in neinformiranosti enot in častnikov TO na terenu ni bilo. Po vzpostaviti enotnega poveljevanja enotam TO, ki so bile v obroču barikade, ter ob grozečem premikanju kolone JA so se poveljujoči TO odločili, da do naslednjega dne nadzorujejo kolono JA. Poveljujoči JA so medtem vzpostavili stalen stik z nadrejenim poveljnikom, območje pa so ves dan preletavali vojaški helikopterji SA-341 in Mi-8. Zvečer naj bi območje fotografsko izvidovali dve letali IJ-22 Orel in tako pripravili vse za napade naslednji dan.

Ob prispelih okrepitvah so bili naslednji dan na položaju 504 pripadniki TO. Po ponovnih neuspešnih pogajanjih so za ob 9.50 načrtovali napad na kolono JA, in sicer so pri hišah naselja Medvedjek naredili zaklonilne položaje ter sprožili vse štiri protioklepne ročne metalce Armbrust proti prvima dvema oklepnikoma, a so izstrelki zgrešili cilj. Poleg tega so pripadniki protidiverzantskega voda ob spodnji barikadi na oklepnike streljali z dvema armbrustoma, ki tudi nista povzročila večje škode. V odgovor na napad je JA s topovi PZO 20 mm napadla poveljniško mesto TO. V od 20 do 25 minut dolgem obojestranskem obstreljevanju je imela TO šest ranjenih, JA pa enega mrtvega in dva ranjena – vsi trije so bili zadeti s pehotnim orožjem.

Po kratkem zatišju sta območje preleteli izvidniški letali JVL in hkrati je 2. PŠTO s pripadniki milice izvedel za pripravo na letalski napad. Ob 10.47 sta območje Medvedjeka napadla dva para letal Jugoslovanskega vojnega letalstva (v vseh napadih na Medvedjek naj bi sodelovala letala J-21 Jastreb, J-22 Orel in MIG 21). Sprva sta dve letali iz ljubljanske smeri z mitraljezi in raketami napadli kmetijo Kotar, barikado na prevalu klanca in desno od ceste M-1 na ljubljanski strani klanca, drugi par letal pa je obstreljeval položaje na desni strani ceste M-1. Enote TO na Medvedjeku niso imele protiletalskega orožja, zato je bil umik pred letalskimi napadi edina možnost. Ob 11.30 so letala ponovno napadla. Tretji letalski napad na Medvedjek pa je bil ob 14.56, vendar takrat na klancu Medvedjek ni bilo več večjih sil TO. Poleg šestih ranjenih pripadnikov TO je bilo v letalskih napadih ubitih sedem civilistov, voznikov tovornjakov, ki so bili ob svojih vozilih v barikadi, ter Anton Kotar, gospodar bombardirane in mitraljirane kmetije ob barikadi.

Bojni spopad Krakovski gozd

Krakovski gozd je močvirnato območje, prepleteno s številnimi kanali, hitra cesta Ljubljana–Zagreb, ki poteka skozenj, pa je zgrajena na nasipu. Območje ni naseljeno in s tem je bila zmanjšana možnost civilnih žrtev. TO je cestno barikado sestavila iz miniranih tovornih vozil. Preglednost s ceste je bila zaradi visokega rastja pičla, ob tem pa je gozd pripadnike TO hkrati varoval pred streli in kamufliral njihove premike.

V Krakovskem gozdu so bile enote TO razporejene v globino in ob cesti, in to v smeri ceste M-1 proti Ljubljani. Enote so bile oborožene z lahkim osebnim orožjem ter dvema netrzajnima topovoma, dvema ročnima metalcema M-57 in šestimi kosi ročnega protioklepnega orožja armbrust. Enote so bile psihofizično izmučene, a že z veliko bojnimi izkušnjami iz prejšnjih spopadov. Prav izkušnja boja na Medvedjeku je narekovala tudi priprave na spopad v Krakovskem gozdu.

Za morebitni napad iz zraka je bil pripravljen hitri izmik z območja z avtomobili in avtobusi. Kolona JLA je ob prihodu takoj prišla v stik s pripadniki TO. Sočasno s pogajanji o predaji enote JA so potekale tudi priprave enot TO na napad. Območje so ves dan preletavala letala in helikopterji JVL, prav zaradi nevarnosti zračnega napada so se enote TO dvakrat umaknile na rezervne položaje. Po usklajevanjih med Republiško koordinacijo, RŠTO, koordinacijsko podskupino in 2. PŠTO so se ob 23. uri odločili za jutranji napad na kolono. V noči na 2. julij je položaj pri barikadi preveril tudi poveljnik 2. PŠTO Gutman in s poveljnikom enote Teropšičem sta se dogovorila o podrobnostih napada na kolono JA.

Ker se enota JA kljub pozivom ni predala, je bil ob 05.15 izstreljen rafal kot dogovorjeni znak za začetek napada. Enote TO ob barikadi so silovito napadle iz vseh orožij. S protizračnimi topovi so odgovorili tudi oklepniki JLA. Najbolj na udaru so bili oklepniki spredaj ob barikadi, ki so bili v bližini netrzajnih topov. Granate iz netrzajnih topov pa niso imele velikega učinka. Po desetih do petnajstih minutah so se enote TO umaknile na rezervne položaje, 50 m nazaj v globino. V tem spopadu sta bila ranjena dva pripadnika TO.

V ponovljenem napadu skupine TO je ta izstrelila še nekaj tromblonskih min ter z armbrustom poškodovala še dva oklepnika. V boju je imela JA najmanj štiri mrtve in 13 ranjenih vojakov ter pet različno poškodovanih oklepnikov. Ranjence je oskrbela in odpeljala ekipa zdravnikov iz Zdravstvenega doma Krško, ki so na prizorišče prispeli takoj po spopadu. Kolona preostalih oklepnikov se je vrnila po cesti v smeri Drnovega, a je tam naletela na zaporo.

Enote TO so se po napadu taktično umaknile iz Krakovskega gozda na različne lokacije po Posavju, kjer so nato opazovale napad letal JVL (jastrebi) na barikado. Enota JA, ki je ostala zajeta v barikadi, je le-to poskušala razminirati in odstraniti, vendar je po neuspešnem poskusu zapustila tehniko ter se poskušala peš prebiti preko Gorjancev proti Hrvaški.

Avtor: Tomaž Kladnik

Viri:

• Janez Janša, Premiki, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.

• Tomaž Kladnik (ur.), Vojaška obramba Slovenije, Defensor, Ljubljana, 2011.

• Vojna za Slovenijo, Nova obzorja, Ljubljana, 2014.

• E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti, Nova univerza, Ljubljana, 2021.

• Andreja Valič Zver, Stali smo in obstali: 30. obletnica razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države Republike Slovenije, Urad Vlade RS za komuniciranje, Ljubljana, 2021.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30