V letnem poročilu so zbrani podatki o vseh pomembnejših dejavnostih, statističnih trendih, o obravnavi zaprtih oseb, delovanju uprave na nacionalnem in mednarodnem področju ter o kadrovskih, materialnih in prostorskih razmerah v slovenskih zaporih in v prevzgojnem domu.

V tem letu je poseben izziv v zavodih predstavljala organizacija dela v pogojih razglašene epidemije COVID-19. V okviru prizadevanj za ohranjanje in zaščito zdravja zaprtih oseb in zaposlenih je uprava z dobrim sodelovanjem z zdravstveno stroko izvajala vse potrebne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni ter se z epidemijo uspešno soočala.

V zavodih za prestajanje kazni zapora so bile v tem letu vseskozi zagotovljene stabilne varnostne razmere in dobro uresničevanje poslanstva uprave. V celotnem obdobju ne beležimo izstopajočih dogodkov. V letu 2020 ne beležimo nobenega pobega iz zaprtih delov zavodov, prav tako ne pobega med spremstvom.

Uprava je v tem letu še vedno namenjala posebno skrb spremljanju gibanja števila zaprtih oseb v okviru prezasedenosti nekaterih zavodov. Problematiko prezasedenosti se je deloma reševalo skozi mehanizem aktivnega premeščanja zaprtih oseb iz bolj v manj zasedene zavode, predvsem iz najbolj prenapolnjenega zavoda Ljubljana. V celotnem obdobju leta 2020 je bilo v povprečju dnevno zaprtih 1.298,3 oseb, kar je za 11 % manj kot v prejšnjem letu (1.435). Gre za upad, ki je v največji meri posledica epidemije in ukrepov iz interventne zakonodaje za omilitev njenih posledic. Povprečno število priprtih oseb se je v primerjavi s predhodnim letom povečalo iz 348,1 na 355,9, oziroma za dobrih 2 %. Na zmanjšanje zasedenosti zavodov je v letu 2020 v primerjavi s preteklim letom odločilno vplivala epidemija COVID-19. Z ukrepi iz interventne zakonodaje: prekinitve prestajanja zaporne kazni, predčasni odpusti in začasna zaustavitev pozivanja na prestajanje zaporne kazni, se je v obeh obdobjih razglašene epidemije poskušalo zmanjšati prezasedenost zaporskih zmogljivosti, s čimer smo lahko zagotavljali varno izvrševanje zaporne kazni in pripora. Kljub temu so nekateri zavodi še vedno izstopali po prezasedenosti (Ljubljana, Maribor in Novo mesto), kar je predvsem posledica priliva pripornikov. Interventna zakonodaja je z ukrepi posegala v zmanjševanje zasedenosti v okviru prestajanja zaporne kazni, ne pa tudi pripora.

Zaradi razglašene epidemije je bila v zavodih za prestajanje kazni zapora in v prevzgojnem domu uvedena začasna omejitev možnosti obiskov s svojci in koriščenja zunaj zavodskih ugodnosti. Bivanje zaprtih oseb smo v zahtevnem času omejitev zato poskušali zapolniti z različnimi dodatnimi koristnimi vsebinami, predvsem v kontekstu vloge zapora, ki ponuja drugo priložnost in možnost za koristno izrabo časa ter pridobitev znanj, ki bodo obsojencem orodje za preprečevanje povratka v zapor. Tako smo v lanskem letu izvedli pilotni projekt videoklicev preko Skype, zaprtim smo ponudili interaktivna predavanja, izveden je bil literarni, likovni in video natečaj o preživljanju časa v zaporu v obdobju epidemije. V nekaterih zavodih so pristopili k šivanju pralnih mask in izdelavi ravnotežnostnih kock. Na pobudo uprave smo otrokom, ki se zdravijo v Pediatrični kliniki in na Oddelku za (re)habilitacijo otrok v URI Soča konec leta podarili komplete ravnotežnostnih kock s sloganom »Dobra roka - Igri dajemo smisel«, ki so jih izdelale zaprte osebe v zavodih Celje, Ljubljana in Ig. Javnosti smo želeli ob donaciji sporočiti, da so slovenski zapori tudi prostor ponovne priložnosti. Dobra zgodba se je nadaljevala tudi v zavodu Koper, kjer so priporniki izdelovali tipanke – igrače za slepe in slabovidne otroke. V letu 2020 so se kljub epidemiji v večini zavodov nadaljevale aktivnosti projekta »Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb«, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se od leta 2016 izvaja zelo uspešno, saj je bilo vanj v okviru delovne terapije, izobraževalnih programov in usposabljanja za delo (NPK) doslej vključenih že 1.089 obsojencev. Novembra 2020 so nam bila odobrena dodatna sredstva za izvajanje projekta do konca leta 2023.

Eden od pomembnejših dosežkov preteklega leta je tudi s strani Evropske komisije potrjen projekt »Akademija URSIKS in orodje za oceno tveganja«, ki se bo financiral iz Programa za podporo strukturnim reformam za leto 2021. Kot vodilni izvajalec projekta je izbran Svet Evrope, Direktorat za človekove pravice. Projekt bo trajal 2 leti, v njegovem okviru pa je načrtovana Akademija URSIKS in tudi razvoj orodja za oceno potreb in tveganja zaprtih oseb, kot pomembnega pripomočka pri strokovni obravnavi zaprtih oseb.

Najpomembnejša investicija, ki se je zaključila v letu 2020 je bila prenova prostorov za obiske v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, ki predstavljajo pomembno pridobitev za zavod in izboljšujejo tako pogoje bivanja zaprtih oseb kot tudi dela zaposlenih. Gradbene aktivnosti za prenovo celotnega območja so bile razdeljene na dve operativni fazi, z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja obiskov zaprtih oseb tekom gradbenih del, in sicer od leta 2017 dalje, celotna investicija pa je znašala 1.325.469,26 EUR.

Ministrica in generalni direktor sta se strinjala, da ključni investiciji v okviru zaporskega sistema ostajata projekta reševanja prostorske problematike Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig in Ljubljana, ki se nadaljujeta v predvidenih časovnih okvirjih.

Po predaji je poročilo uprave za leto 2020 tudi javno objavljeno.