Letošnji svetovni Dan meroslovja je nekaj posebnega, saj poleg spomina na podpis Metrske konvencije leta 1875, obeležujemo tudi 30 let meroslovja v samostojni Sloveniji. Zato so danes na dogodku z udeleženci svoje meroslovne izkušnje delili  tudi nekateri pomembni akterji na področju meroslovja, ki so vsak v svojem zgodovinskem času in na svojem področju meroslovja pustili nepozabni pečat:

• minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek,
• dr. Samo Kopač, direktor Urada RS za meroslovje,

• mag. Rudi Zorko, prvi direktor Urada RS za standardizacijo in meroslovje, Spomini na začetek dela in ustanavljanja Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje,
• g. Andrej Hribernik, namestnik direktorja, Libela ELSI d.o.o., Razvoj zakonskega meroslovja skozi oči proizvajalca tehtnic Libela ELSI,
• Matjaž Lindič, Vodja dejavnosti meroslovja, SIQ Ljubljana, Razvoj meroslovnega laboratorija SIQ v preteklih 30 letih,
• dr. Mojca Milavec, strokovno-raziskovalna svetnica Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo, Merjenje SARS-CoV-2 v odpadnih vodah,
• dr. Aleksander Sadikov, predstojnik Laboratorija za umetno inteligenco, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, Meroslovje in umetna inteligenca z roko v roki v podporo zdravstvu.

Današnji Dan meroslovja nosi naslov Merjenja za zdravje, kar je osrednja tema, ki nas tako ali drugače povezuje že celo leto in je odziv na trenutno situacijo v svetu ter hkrati tudi odgovor na potrebe družbe. Pomen in vrednosti točnih meritev na področju medicine so se žal v svoji razsežnosti pokazale šele sedaj v času epidemije ter nas opozorile, da vse razvojne dejavnosti in storitve kakovostno delujejo le, če lahko vsako meritev, vsako določitev naredimo do skrajnih mej točno ter sledljivo.

Kot vidimo so se potrebe družbe  od podpisa Metrske konvencije leta 1875 pa vse do danes močno spremenile in prav tako tudi naše življenjsko ter delovno okolje. Slovenija, kljub svoji majhnosti, slovi kot država z bogatim strokovnim znanjem, dobro tehniško infrastrukturo in delovnimi ter inovativnimi ljudmi tudi na področju meroslovja, ki je tako ali drugače vpleteno v vse pore našega življenja.

Velikokrat pozabljamo kakšno moč imajo točne in kakovostne meritve na naše življenje. Žal se tega zavemo šele, ko pride do nesreč, reklamacij, izpada proizvodnje, epidemije kot smo ji priča sedaj (COVID 19) in še bi lahko naštevali. Zato naj citiramo že večkrat povedano meroslovno dejstvo, da »Nobene investicije in denarja, ki se ga vloži v meritve, kakovost merilnih inštrumetov, razvoj merilnih metod in v usposabljanje zaposlenih ni škoda, škoda je le kvalitete ter izpada proizvodnje ali reklamacij, ki iz tega naslova izhajajo.«

Urad Republike Slovenije za meroslovje že več kot 20 let izkazuje svojo strokovnost s pridobljenimi akreditacijami laboratorijev za kalibracijo, preizkušanje, kontrolo in certificiranje meril. Svoje bogato znanje pa uspešno prenaša na številnih izobraževanjih in strokovnih srečanjih na dijake, študente, partnerje meroslovnega sistema, gospodarstvenike ter številne strokovnjake iz drugih laboratorijev, kot tudi področij dela.

Zato naj za konec povzamemo zapis prof. dr. Franceta Avčina iz leta 1978, ki je v glasilu, Novicam na pot, zapisal: »In spet meritev, TA VIŠEK TEHNIŠKE MISLI edina lahko rešuje človeka, vsaj dokler ne pride dokončni odpoziv njegovi vrsti. Za dolgo se lahko še reši, če ji bo verjel, če jo bo ubogal in si bo z njeno pomočjo spet ekološko uravnovesil svoje nevarno načeto okolje povsod po svetu«.