Skoči do osrednje vsebine

15 držav članic EU poroča o povečanem številu hospitalizacij in umrlih

Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 sta sodelovala Eva Grilc, epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), in Jože Ramovš, antropolog in socialni delavec, znanstveni svetnik in izredni profesor, pobudnik ustanovitve inštituta dr. Antona Trstenjaka.

V torek je bilo opravljenih 6979 PCR-testiranj in 27.720 hitrih antigenskih testov. Potrjenih je bilo 1288 novih okužb s SARS-CoV-2. To je najvišje dnevno število potrjenih okužb po 9. februarju, ko jih je bilo 1336.

Glede na včeraj potrjene okužbe izstopajo te občine: Brezovica (21), Domžale (21), Kamnik (25), Mengeš (10), Gorenja vas - Poljane (16), Jesenice (19), Kranj (24), Škofja Loka (17), Celje (45), Velenje (33), Žalec (25), Koper (53), Piran (25), Nova Gorica (41), Sežana (16), Novo mesto (27), Ljubljana (154) in Maribor (39).

Bolnišnično oskrbo potrebuje 500 bolnikov, na intenzivni terapiji se jih zdravi 99, trije več kot včeraj. Umrlo je devet ljudi. Po oceni NIJZ je trenutno v Sloveniji 11.191 aktivno okuženih. Sedemdnevno povprečno število potrjenih okužb se je po danes objavljenih podatkih NIJZ povečalo na 855 (včeraj 829).

Epidemiologinja Grilc je opozorila, da Evropa postaja pomembno žarišče novih okužb s SARS-CoV-2. 20 držav članic EU poroča o povečani pojavnosti okužb, 15 držav o povečanem številu hospitaliziranih bolnikov in 8 držav o povečani smrtnosti teh bolnikov. Po kazalniku 14-dnevne kumulativne incidence na 100.000 prebivalcev v devetem in desetem tednu leta se evropske države razvrstijo tako: Češka (1518), Estonija (1464), Madžarska (934), Malta (693), Švedska (545), Poljska (542), Slovaška (531), Ciper (556), Italija (499) in na desetem mestu Slovenija s 489 pozitivnimi primeri. Na včerajšnji dan se je 14-dnevna incidenca v državi za zadnjih 14 dni dvignila na 531.

Povprečje deleža pozitivnih PCR-testov se je v zadnjih osmih dneh spet dvignilo in trenutno znaša 18,5 odstotka. Podatki o novih okužbah med stanovalci različnih oskrbovalnih domov in domov za starejše kažejo, da se je krivulja okužb januarja in februarja strmo spustila navzdol, v zadnjih tednih pa se ne spušča in ostaja na isti višini, kar je skrb vzbujajoče. Glede okužb pri otrocih in mladostnikih so razmere stabilne pri predšolskih otrocih, nekoliko pa narašča število novookuženih učencev in dijakov. Pri pedagoških delavcih število okuženih narašča v vseh skupinah zaposlenih, od predšolske vzgoje do srednjih šol.

Po Ramovševih besedah je epidemija povečala socialno osamljenost, domovi za starejše so bili šibka točka, zato je načrt za okrevanje Evrope priložnost za dve tretjini občin, ki nimajo doma za starejše, da ga v naslednjih letih pridobijo.