Skoči do osrednje vsebine

V OŠ več okužb kot jeseni, a vlada vztraja pri izvajanju pouka v živo

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Vesna Kerstin Petrič, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata in vodja Oddelka za splošno varnost in varnostno načrtovanje Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave Alojz Sladič.

Posnetek dnevne novinarske konference

V sredo je bilo opravljenih 5786 PCR-testiranj, od tega je bilo pozitivnih 860 testov, delež je znašal 14,9 odstotka. Opravljenih je bilo tudi 25.741 hitrih antigenskih testov. Hospitaliziranih je 453 bolnikov (včeraj 485), 90 na intenzivni negi. Umrlo je deset ljudi, vsi v bolnišnicah. Aktivnih pozitivnih primerov v državi je 10.468 (včeraj 10.446). Sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 705 (včeraj 728). Štirinajstdnevna incidenca pozitivnih primerov na 100.000 prebivalcev danes znaša 496, enako kot včeraj.

Glede na včeraj potrjene nove pozitivne primere izstopajo naslednje občine: Ajdovščina (16), Nova Gorica (26), Vipava (13), Celje (24), Velenje (17), Žalec (16), Domžale (19), Koper (13), Piran (12), Ljubljana (88) in Maribor (37).

Vlada je sprejela odločitev, da do 19. marca podaljša odloke, izdane na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, in sicer se podaljšuje naslednjih 10 odlokov:

  • Odlok o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode;
  • Odlok o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom;
  • Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2;
  • Odlok o obvezni namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah;
  • Odlok o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov;
  • Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih;
  • Odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov;
  • Odlok o omejitvah in načinu izvajanja ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil;
  • Odlok o omejitvi in načinu izvajanja preizkusov znanja o strokovni usposobljenosti za upravljanje energetskih naprav in
  • Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi.

Vlada je včeraj izdala tudi Odlok o spremembah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Ta bo v veljavo stopil naslednji dan po objavi v Uradnem listu in bo prav tako veljal do 19. marca. Vsebina odloka se podaljšuje, bo pa s 15. marcem v veljavo stopila nova izjema, in sicer se dodatno v vseh statistični regijah sprošča dejavnost gradbeništva. Opravljen negativni test ne bo pogoj za opravljanje te dejavnosti.

Uveden bo nadzor nad karantenami

Kerstin Petrič je predstavila odločitev vlade o potrditvi predloga spremembe Zakona o nalezljivih boleznih, ki ponovno uvaja nadzor nad izvajanjem karantene na domu, v katero je bil posameznik napoten s strani NIJZ kot visoko-tvegan stik ali pa ga je v karanteno na domu napotila policija ob prehodu meje. Obravnava predloga zakona bo v državnem zboru izvedena po hitrem postopku. To pomeni, da posameznika v karanteni, na domu lahko obišče zdravstveni inšpektor in ugotavlja, ali se oseba nahaja doma in spoštuje navodila. Za nespoštovanje ukrepa so predvidene tudi globe med 400 in 4000 evri. Bodo pa zaposleni na podlagi potrdila še vedno dobili nadomestilo dohodka. Z nadzorom bodo inšpektorji ugotavljali, ali se ukrep dosledno upošteva, predvsem po prihodu iz držav, kjer so nove različice koronavirusa že močno razširjene.

Epidemiološka slika, cepljenje, sledenje stikom

V svetovnem merilu število pozitivnih primerov narašča, tudi faktor R se povečuje. Gre za rahel razvoj novega epidemičnega vala, je opozoril Krek. Enako se dogaja v Evropi, številke rastejo, 12 držav ima R večji od 1. V državi je prisotna stagnacija pri padanju krivulje, kar je podobno novembrski stagnaciji, ki se je takrat spremenila v dvig krivulje. Najslabše je stanje v obalno-kraški regiji, ki sicer še naprej uradno ostaja rdeča, čeprav je za malenkost že prestopila mejo za prehod v oranžno stopnjo. V sosednji Furlaniji-Julijski krajini je stanje resno, zaprte so šole, kar je vplivalo na odločitev vlade, da regijo še naprej ohranja v rdeči fazi. Če se bo stanje izboljšalo, bo v naslednjem tednu premaknjena v oranžno stanje.

Število pozitivnih primerov narašča v starostni skupini šolarjev od 5 do 14 let, trenutno jih je že več kot jeseni, a vlada vztraja pri odprtih šolah. Vlada zato skuša zmanjševati ostala tveganja in pazljivo sprošča ostale dejavnosti. Glede nošnje mask pri športni vzgoji velja, da jih otroci nad 11 let nosijo, kjerkoli v šoli in šolskem procesu.

Do velikih razhajanj med dobavljenimi in porabljenimi odmerki cepiv prihaja, ker je proces izvedbe cepljenja do vpisa osebe v elektronsko evidenco sestavljen iz veliko korakov. Najprej se cepiva sprejmejo in razvrstijo na NIJZ, nato se cepivo prepelje v cepilne centre, šele potem pride do zdravnikov. Ti ga različno hitro porabijo, na to vpliva tudi različno število dni, v katerih je cepivo treba porabiti. Na koncu zdravniki vsako cepljeno osebo najkasneje v 48 urah po izvedenem cepljenju vpišejo v elektronski register. Vsi ti koraki zato povzročijo razkorak med podatki dobavljenih cepiv in cepljenih oseb.

Hitro sledenje stikov okuženih z novimi sevi je težavno, saj najprej 2 ali 3 dni traja, da oseba po opaženih simptomih pridobi pozitivno potrditev okuženosti. Izbrani pozitivni PCR-testi gredo v sekvencioranje, ki traja 7 dni. Po skupaj vseh teh seštetih dnevih je oseba praktično že iz karantene oziroma se zato toliko težje spomni, s kom vse je bil v stikih.

Rešitev bi bila spremljanje vseh pozitivnih covid testov, a na začetek tako obsežnega spremljanja vpliva več stvari: za dodaten kader, po ocenah za več kot 250 posameznikov z dodatno vključenimi vojaki, delo je treba organizirati v vseh sedmih dneh v tednu, tudi med prazniki, izvajanje anketiranja mora podpirati informacijska tehnologija, zagotovljene morajo biti fizične lokacije, pomembno je izobraževanje in kredibilnost izvajalcev anketiranja glede varovanja osebnih podatkov. Vse to je tudi velik finančni zalogaj. NIJZ še vedno čaka na odziv pristojnih, da vse potrebno zagotovijo.

Glede prebolevnikov se pripravlja predlog, da jih bo po 6 mesecih od potrditve pozitivnega covid testa treba cepiti le z enim odmerkom.  

Imamo več kot 60 cepilnih mest, ki so različno dobro organizirana. Naloga vsakega je, da cepljenja izvajajo v skladu s strategijo. Paziti morajo, da cepiva porabijo do roka. Zdravstvena inšpekcija bo povečala število nadzorov izvajanja cepljenja. Glede na vse povedano se lahko zgodi, da se je kje cepil tudi že 40 let star človek, ker je npr. lahko kronični bolnik, lahko je cepljen zato, ker je zaposlen v zdravstvu itd. Tisti centri, ki pa so organizirano dobro, pa lahko cepijo tudi že zdrave mlade ljudi iz splošne populacije. Bo pa NIJZ povečal natančnost odobritve dodeljevanja cepiv cepilnim centrom.

Omejitev gibanja v nočnem času epidemiologi podpirajo predvsem zato, ker se ukrepi ne smejo preveč sproščati, sicer se epidemija lahko strmo obrne navzgor, posledično bo treba zapirati tudi šole. Cilj je obdržati otroke v šolah do konca šolskega leta. Omejitev gibanja je eden izmed ukrepov, ki manj prizadene prebivalstvo, gospodarstvo in otroke, ima pa nekaj pozitivnih rezultatov. 

Strateški cilj je, da otroci končajo šolsko leto v razredih. Zato je treba: (i) pazljivo sproščati posamezne dejavnosti v družbi, (ii) se dosledno držati navodil v šolah (mehurčki, nošnja mask, pozornost pri prevozih, ne imeti skupnih dejavnosti, prezračevanje prostorov na uro, higiena rok, kašlja, kihanja in drugo), (iii) biti pazljiv pri druženju zunaj šolskega časa, tudi obšolske dejavnosti se morajo držati priporočil NIJZ, (iv) tako starši kot učitelji imajo pomembno vlogo pri usmerjanju mladostnikov.

Epidemiološka situacija v EU je zaostrena. Tudi v Sloveniji je še vedno zelo resna, še vedno smo zelo visoko med državami po številu na novo pozitivnih v zadnjih 14 dnevih, zato moramo biti zelo previdni. Še vedno je treba upoštevati vse previdnostne ukrepe, še posebej starejši od 50 let, bolniki in drugi. Zelo pomembno je cepiti cim več ljudi, da zmanjšamo število oseb, med katerimi se lahko širi virus.

Angleška različica virusa se v osrednjeslovenski regiji širi eksponencialno

Doslej je NLZOH, ki ga vodi Tjaša Žohar Čretnik, skupaj z drugimi laboratoriji analiziral 2061 vzorcev virusa. Opazili so več različic novega koronavirusa, še vedno pa prvotna različica virusa prevladuje v 81,30 odstotkih. V predpreteklem tednu so zabeležili 83 potrjenih primerov okužbe z britansko različico novega koronavirusa, v zadnjem tednu pa 238, kar pomeni, da se je potrdilo 155 novih primerov z britansko različico novega koronavirusa.

V zadnjem tednu so tako evidentirali osem novih pozitivnih primerov z južnoafriško različico koronavirusa, skupno je bilo do danes tako potrjenih deset primerov. Zaznan je bil en pozitiven primer z brazilsko različico novega koronavirusa. Predpretekli teden je bilo pozitivnih z nigerijsko različico novega koronavirusa sedem oseb, ta teden so jih našteli 16. To pomeni, da se je število teh primerov potrojilo, pri angleški različici se je število podvojilo, medtem ko je število okužb z južnoafriško različico v zadnjem tednu v primerjavi s tednom prej naraslo za kar petkrat. Skupno smo zaznali 30 različnih različic novega koronavirusa.

Okužbe z angleško različico naraščajo v eksponentni rasti predvsem v osrednjeslovenski regiji. Še vedno se presaja od najmanj 20 do največ 30 odstotkov vseh pozitivnih PCR-testov s sekvenciranjem.

Prisotnost novih različic lahko pomembno vpliva na nadaljnji potek epidemije, zato je izjemno pomembno, da upoštevamo že uveljavljene ukrepe. Če lahko vsak od nas na dan sprejme deset odločitev, to na dan v celotni državi pomeni 20 milijonov odločitev, kar bistveno prispeva k temu, kako se bo krivulja gibala.

Za večino primerov teh bolj hitro prenosljivih sevov velja, da iz epidemiološkega poizvedovanja izhaja, da niso bili vneseni iz tujine, ampak so že posledica širjenja teh sevov znotraj države. Angleški sev naj bi po raziskavah, objavljenih ta teden, povzročal večjo umrljivost, a to predvsem kot posledico tega, ker se virus toliko bolj širi in povzroči večje število hospitaliziranih, s tem pa se zgodi tudi večje število smrti.

Za zdaj večjih nepravilnosti pri cepljenju ni

Skupno število opravljenih nadzorov inšpekcijskih organov, določenih za nadzor v sedmem protikorona paketu (PKP7), od 1. do vključno 7. marca je 3754. Izrečenih je bilo 12 prekrškovnih sankcij, 404 opozorila po Zakonu o prekrških in 164 upravnih ukrepov.

Zdravstveni inšpektorat, v imenu katerega je nastopila Potza, je od tega opravil 1147 nadzorov, izrekel pa 7 prekrškovnih sankcij po Zakonu o prekrških, skupno 133 opozoril in 3 odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti.

V gostinstvu je bilo 175 nadzorov, izrečenih pa 6 prekrškovnih sankcij in 28 opozoril.

Na področju storitvenih dejavnosti je bilo opravljenih 572 nadzorov, izrečena je bila 1 sankcija po Zakonu o prekrških, skupno 37 opozoril in 3 odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti.

Na zunanjih javnih površinah je bilo pri 353 opravljenih nadzorih izrečenih 68 opozoril.

47 nadzorov testiranja v šolah in vrtcih pa ni pokazalo nobene neskladnosti.

Nadzori vseh delujočih smučišč so potekali preko celega tedna, v času konca tedna od 5. do vključno 7. marca pa poostreno skupaj s policijo in inšpektoratom za infrastrukturo.

Na smučiščih zdravstveni inšpektorji nadzorujejo parkirna mesta, vstopna mesta, točke za hitre teste, prevzemna mesta gostinskih obratov, čakalna mesta za nakup kart in servise za smučarsko opremo. Inšpektorat za infrastrukturo pa je v povezavi s priporočili NIJZ nadzoroval žičniške naprave, blagajne, prodajo kart osebam z negativnim testom ter izvajanje higienskih priporočil NIJZ za smučarje.

Zdravstveni inšpektorat je izvedel 9 nadzorov smučišč in ugotovil neskladnosti na 3 lokacijah, in sicer na Krvavcu, na Voglu in na Rogli. Izdanih je bilo 21 opozoril po Zakonu o prekrških zaradi neuporabe zaščitne maske in nezadostne medosebne razdalje.

Pri nadzoru gostinstva na smučiščih so bile ugotovljene 3 neskladne lokacije z gostinskimi objekti: v Kranjski Gori, na Kaninu in Golteh. Izrečenih je bilo skupno 12 opozoril po Zakonu o prekrških. Pri nadzoru servisov smučarske opreme ob smučiščih pa ni bilo ugotovljenih neskladnosti.

V povezavi z izvajanjem cepljenja proti COVID-19 je na podlagi prejetih prijav v teku 10 postopkov, in sicer pri naslednjih zavezancih:

  • Zdravstveni domovi Velenje, Kočevje, Hrastnik, Koper in Piran,
  • Univerzitetni klinični center Maribor,
  • Splošna bolnišnica Murska Sobota,
  • Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani,
  • Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in
  • Zdravstveni zavod Zdravje.

V okviru inšpekcijskih nadzorov pri izvajalcih cepljenja inšpektorat pridobiva podatke o:

  • številu zaprošenih odmerkov cepiva po posameznih cepilnih mestih,
  • številu prejetih odmerkov,
  • vrsti prejetih odmerkov cepiva,
  • številu izvedenih cepljenj,
  • vodenju seznama posameznikov, predvidenih za cepljenje,
  • vodenju rezervnega seznama posameznikov, ki cepivo prejmejo v primeru odpovedi oseb s primarnega seznama,
  • strukturi cepljenih oseb,
  • izvajanju vnosa podatkov o izvedenem cepljenju v elektronski register cepljenih oseb.

V skladu s posodobljeno Nacionalno strategijo cepljenja je izvajalec cepljenja dolžan voditi dva ločena seznama posameznikov, predvidenih za cepljenje, vnos podatkov o izvedenem cepljenju pa je treba vnesti v 48 urah. Zdravstveni inšpektorat izvaja poglobljene nadzore, ki zahtevajo več časa, o ugotovitvah inšpektorat poroča po zaključku postopkov.

Zdravstveni inšpektorat v zadnjih dneh prejema povečano število vprašanj občank in občanov, ki na cepljenje še niso bili pozvani. Na cepljenje se je treba prijaviti pri osebnem zdravniku – ne zadostuje prijava oziroma izkazan interes za cepljenje na portalu eUprava. Prijavo mora zabeležiti osebni zdravnik, ki na osnovi prejetih prijav naroči ustrezno število odmerkov cepiva ter po prejemu le-tega vse zainteresirane osebe pozove, da se cepljenja udeležijo v točno določenem terminu.

Zadnja verzija strategije cepljenja določa več izjem glede izvedbe cepljenja. Tako inšpektorji ugotavljajo, da se posamezniki ne odzivajo na več izvedenih klicev. Za vsako cepivo pa je določeno, v koliko dnevih ga je treba porabiti. Če izvajalec cepljenja sledi strategiji cepljenja in je npr. cepil že vse starejše osebe, lahko v primeru, da poseduje cepiva, lahko cepi tudi že osebe, ki spadajo v splošno populacijo. Primer spoštovanja protokolov in odločitev v Univerzitetni klinični center Maribor v primeru zdravnika Voršiča zdravstveni inšpektorat še raziskuje.

Poročilo policije o spoštovanju izvajanja ukrepov

Po besedah Sladiča poročilo policije obsega obdobje med četrtkom, 4. marca in sredo, 10. marca. V zadnjem tednu so policisti opravili nadzore na 15.704 krajih glede izvajanja določb vladnih odlokov. Izrečenih je bilo 857 opozoril in izdanih 283 plačilnih nalogov oziroma uvedenih hitrih postopkov.

V zadnjih sedmih dneh so policisti potrdila o napotitvi v karanteno na domu vročili 7892 osebam. Policisti so izvajali tudi poostren nadzor na 16 smučiščih, pri tem pa je sodelovalo 55 policistov. Ti so izrekli 115 opozoril zaradi neuporabe mask. 12 smučarjev so preizkusili z alkotestom, vsi rezultati so bili negativni.