Skoči do osrednje vsebine

Leseni izdelki na poti v Petrinjo

Predstavniki in podporniki Slovenskega lesnega združenja SLOLES in podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o. so za mesto Petrinja, ki ga je konec decembra 2020 prizadel močan potres, zbirali humanitarno pomoč v obliki lesenih polizdelkov in izdelkov. Pomoč sta hrvaškemu veleposlaniku v Republiki Sloveniji, Borisu Grigiću, v imenu slovenske gozdno-lesne verige predala Ajda Cuderman, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V Straži pri Novem mestu je danes potekala slovesna simbolna predaja humanitarne pomoči potresnemu območju Petrinja, ki so jo v humanitarni akciji zbrali člani in nečlani Slovenskega lesnega združenja SLOLES in podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o. s hčerinskim podjetjem Snežnik. Za potrebe rekonstrukcije v potresu poškodovanega območja Sisaško-moslavačke županije je bilo zbranih okoli 370 m3 polizdelkov in izdelkov v obliki gradbenega žaganega lesa in drugih končnih lesenih izdelkov, ki so jih naložili na 10 polpriklopnikov.

Po pozdravu Dušana Krštinca, župana občine Straža in kratki predstavitvi Eda Oblaka, direktorja SLOLES o zbrani pomoči je sledila simbolna predaja državni sekretarki na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Ajdi Cuderman in ministru za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Jožetu Podgoršku. Oba sta jo nato v imenu slovenske gozdno-lesne verige predala naprej veleposlaniku Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji Borisu Grigiću.

Ajda Cuderman, državna sekretarka na MGRT je v svojem nagovoru uvodoma izpostavila, da zbrana humanitarna pomoč v obliki lesnih izdelkov kaže na dobro sodelovanje, ki se je ohranilo še iz preteklosti, ko je bila slovenska lesna industrija močno vezana na trge današnjih sosednjih držav. Opomnila je, da je raba lesa še posebej učinkovita v gradnji, saj lahko gradbeništvo z uporabo naravnih gradnih materialov, kot je les, spremenimo iz vira emisij ogljika v njegov ponor. »Lesena gradnja zato vse bolj postaja sinonim za sodobno trajnostno gradnjo, povprečna lesena hiša v življenjski dobi skladišči od 30 do 70 ton CO2,« je povedala. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo skladno s tem želi izkoristiti multiplikativne učinke, ki jih prinašajo investicije v lesno industrijo ter še večji prispevek, ki ga daje uporaba lesa k trajnostnemu razvoju in blažitvi podnebnih sprememb. Cilj je do leta 2030 povečati predelavo lesa doma na 3 milijone m3 letno in prihodke v panogi na 2,5 milijarde evrov letno. Za dosego tega pa bo potrebna realizacija strateških projektov – lesnih centrov, ki jih je vlada umestila na seznam pomembnih investicij, namemba večjega deleža evropskih virov lesni industriji ter širitev Uredbe o zelenem javnem naročanju.

Po koncu slovesnosti je humanitarni konvoj odpeljal proti mejnemu prehodu Obrežje, kjer so se mu priključili predstavniki Hrvatskega drvnega klastra in Civilne zaščite Republike Hrvaške, ter nato nadaljeval naprej proti Petrinji.

Ob januarskih potresih se je tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pridružilo opozorilom strokovnjakov, ki so izpostavili, da je potrebna celostna obnova stavb z naravnimi materiali iz obnovljivega, ogljično nevtralnega vira - lesa, s čimer poleg potresne varnosti dosežemo še energijsko učinkovitost, pozitiven vpliv na okolje ter zdravje in dobro počutje uporabnikov stavb. Vlaganja v leseno gradnjo so torej ključna za zdravo in varno prihodnost.