Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, eden izmed vodilnih svetovnih institucij s področja lesene gradnje, navaja, da kar 33 odstotkov prebivalcev Slovenije živi na območju, kjer je možen rušilni potres. Sodobnim zahtevam gradnje ustreza manj kot polovica obstoječih večstanovanjskih stavb, na območju ljubljanske regije na primer bi ob rušilnem potresu tako brez strehe nad glavo ostalo od 30 do 70 odstotkov prebivalstva, gmotna škoda pa bi znašala najmanj 7 milijard evrov oziroma 15 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP).

Strokovnjaki zato pozivajo k nujnosti potresne sanacije najbolj problematičnega dela stavbnega fonda - kritične infrastrukture, tj. zdravstvene ustanove, v Sloveniji pa imamo tudi številne šole in vrtce, ki so izjemno potresno problematični. Nadaljnje je potrebno poskrbeti še za prenovo zasebnega stavbnega fonda, glede česa v tujini že obstajajo pozitivni primeri. Dober primer je Italija, ki ponuja ugodno finančno pomoč tistim, ki se odločijo za celovito prenovo objektov. 

Opozarjajo tudi, da delna sanacija objektov, ki je bila doslej večinoma omejena samo na energijsko sanacijo ni zadostna. Stavbni fond potrebuje temeljito prenovo, ki bo celostna. Zaradi zmanjševanja negativnih vplivov na okolje, ki jih v povzroča gradbeništvo, še posebej pa zaradi blaženja hitrosti in intenzitete podnebnih sprememb moramo korenito izboljšati energijsko učinkovitost stavb in sicer z materiali in rešitvami, ki so kar najbolj ogljično nevtralne ter stavbe hkrati obnoviti, da bodo pozitivno vplivale na zdravje in dobro počutje ljudi. To lahko dosežemo tako, da pri obnovi stavbnega fonda in gradnji novega uporabimo čim več lesa, ki je naravno obnovljiv vir oziroma material, ki skladišči CO2.

Z naprednimi proizvodi iz inženirskega lesa lahko objekte prenavljamo enostavno in učinkovito, saj s svojo majhno maso (kar 5-krat manjšo od betona) skoraj ne povečujejo potresnih sil, obenem pa nudijo visoko nosilnost. Idealni so tudi za modularno gradnjo v času kriznih razmer. Čim večja raba lesa oziroma vlaganje v leseno gradnjo lahko torej istočasno dolgoročno rešuje potresno problematiko, spodbuja slovensko lesnopredelovalno industrijo, zmanjšuje negativne vplive na okolje ter izboljšuje zdravje in dobro počutje stanovalcev in uporabnikov stavb.