Vlada sprejela Predlog zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (PKP8)

Vlada bo zakon posredovala v sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

Glavni cilj predlaganega zakona je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Predlog zakona ureja dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih razmerah epidemije COVID-19, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzema dela bremena za dvig minimalne plače s strani države.

Poglavitne rešitve so:

• subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju;
• podaljšanje ukrepa čakanja na delo od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še 2 krat po 1 mesec;
• solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,
• enkratni solidarnostni dodatek za dijake, starejše od 18 let;
• solidarnostni dodatek za študente s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu;
• zagotavljanje izvajanja podaljšane obravnave, zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV2;

Prvo četrtletje 2021 bo zaradi epidemiološke slike primerljivo z zadnjim četrtletjem 2020 in je pomembnejše okrevanje gospodarstva možno pričakovati šele v drugi polovici leta. UMAR ugotavlja, da se je v začetku januarja nadaljevala zmerna rast števila registriranih brezposelnih. Ob ohranjanju interventnih ukrepov povečanje števila brezposelnih sicer decembra ni vidneje odstopalo od povišanj ob koncih predhodnih let, ki so bila večinoma posledica sezonskih dejavnikov. Dodati je treba, da se je v letu 2020 verjetnost plačilne nesposobnosti povečala mnogim podjetjem iz storitvenih dejavnosti, ki morajo biti zaradi omejitvenih ukrepov večinoma zaprta in ki zaradi omejitev ne zaposlujejo.

Glede na predhodno navedeno se zaradi epidemije ter dviga minimalne plače na podlagi določb Zakona o minimalni plači, delodajalcem za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače določi subvencija v višini 50 evrov. Subvencija se določi za delo, opravljeno v mesecih od januarja do vključno junija 2021.

Zakon določa tudi sorazmernost subvencije glede na obseg sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Glede upravičenih delodajalcev zakon določa, da do subvencije niso upravičeni delodajalci, ki so neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Zaradi epidemije ter dviga minimalne plače se za plače in nadomestila plače, ki jih delodajalci izplačujejo za mesece od julija 2021 do vključno decembra 2021, določi nižja najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju, kot pa je določena v četrtem odstavku 144. člena ZPIZ-2. S tem se v določenem obsegu razbremeni delodajalce, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivi situaciji, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost je tako za plače izplačane za mesece od julija 2021 do decembra 2021 minimalna plača, namesto 60 odstotkov povprečne plače, kot je to določeno v četrtem odstavku 144. člena ZPIZ-2.

Predlog spremembe zakona odpravlja neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali le del tega plačila (npr. božičnico) in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec ti delavci tudi delali, so bili v drugačnem položaju glede na delavce, ki so plačilo za poslovno uspešnost (na primer božičnico) prejeli izplačano v drugih mesecih (na primer januarja 2021). S predlogom spremembe se dosledno sledi namenu kriznega dodatka.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 in ga skupaj s Predlogom zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 pošlje v obravnavo Državnemu zboru.

Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI Državni zbor na predlog vlade  sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če Državni svet odloči, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, Državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi Državnega sveta. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 glede katerega je vlada v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije in 21.a členom ZRLI Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, dodatno blaži in odpravlja posledice naravne nesreče nalezljive bolezni COVID-19, saj določa ukrepe za omilitev in odpravo posledic COVID-19 na področju zdravstva in socialnega varstva ter pomoč gospodarstvu. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZNOrg) se za naravno nesrečo šteje tudi množičen pojav nalezljive bolezni.

Izjemnost razmer, v katerih se je znašla Republika Slovenija ob izbruhu COVID-19 in ki so zahtevale takojšen odziv države, izhaja tako iz zgodovinskih virov, ki pričajo o tem, da predvidene posledice te epidemije niso primerljive z nobenim dogodkom v zgodovini po II. svetovni vojni, gospodarske in socialne posledice pa svetovni viri primerjajo z veliko gospodarsko krizo oziroma veliko depresijo iz leta 1929, ki se je iz Združenih držav Amerike razširila na ves svet. Izjemnost razmer se kaže tudi v napovedih gospodarskih gibanj, na primer Mednarodni denarni sklad Republiki Sloveniji napoveduje padec rasti bruto družbenega proizvoda za 8 odstotkov v letu 2020, prav tako druge institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem navedenih gibanj, napovedujejo konkretno upočasnitev gospodarske rasti oziroma padec bruto družbenega proizvoda. Vse navedeno pa je posledično, zaradi zastoja gospodarskih dejavnosti, kot posledice odlokov vlade, s katerimi so se določali ukrepi za zagotovitev javnega zdravja, pričakovano, v najkrajšem času povzročilo socialne stiske in ima posledice tudi na drugih področjih življenja. Zato je treba zagotoviti, da bodo do nujnih pomoči upravičeni le tisti, za katere se kaže, da jih je COVID-19 prizadela v taki meri, da jim bo pomoč dejansko pripomogla k preživetju, tako v gospodarskem kot socialnem pomenu besede.

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 predstavlja pravno podlago za omilitev in odpravo posledic COVID-19. S tem zakonom se določa ukrepe, da se čim prej, z jasnimi nameni in posledicami, zagotovi omilitev posledic COVID-19 širokemu krogu upravičencev z ukrepi, ki so bili v postopku priprave predloga zakona zaradi prilagajanja na situacijo v povezavi s COVID-19 in gibanjem gospodarstva zaznani kot nujni, tako na področju gospodarstva, socialnega varstva in zdravstvenega varstva, dela in delovnih razmerij. Specifični cilji predlaganih ukrepov so ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij, razbremenitev delodajalcev za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju, podaljšanje ukrepa čakanja na delo, zagotavljanje finančnih sredstev SID banki za namen financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov, poroštvo SID banke na področju turizma in gostinstva, nadalje solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, enkratni solidarnostni dodatek za dijake, starejše od 18 let, za študente, ki se izobražujejo v tujini, za brezposelne osebe, dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve pripadnikom Civilne zaščite, zagotavljanje izvajanja podaljšane obravnave, zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV2, zagotavljanje sredstev zdravljenja s kisikom v socialnovarstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodih.

Ukrepi so po svoji naravi začasni, saj urejajo vsebino, povezano s COVID-19 in sledijo načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. V luči negotovosti v zvezi s posledicami COVID-19, ki se kažejo po svetu, zakonodajalec nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo prilagaja danim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja. Nujni ukrepi, ki jih država sprejema za omilitev in odpravo negativnih posledic COVID-19 na prebivalstvo in gospodarstvo, morajo biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa mora biti hitra.

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 tako predstavlja dodatni nujni in začasni ukrep, s katerim bo omogočena takojšnja in učinkovita zagotovitev pomoči pri omilitvi in odpravi posledic naravne nesreče v Republiki Sloveniji tako za prebivalstvo kot tudi gospodarstvo.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada o prerazporeditvah pravic porabe

Vlada je danes odločila, da se prerazporedijo in razporedijo pravice porabe v letošnjem državnem proračunu.

Znotraj finančnega načrta Finančne uprave Republike Slovenije prerazporejamo pravice porabe v višini 16,5 milijona evrov (za pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka), poleg tega pa finančni upravi za ta namen razporejamo še sredstva splošne proračunske rezervacije, in sicer 33,5 milijona evrov. Za pokritje obveznosti po 95. členu Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ji razporejamo tudi sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 1,8 milijona evrov za povračilo delno izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene ali višje sile zaradi varstva otrok, za pokritje obveznosti po 109. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 pa ji razporejamo sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 100 milijonov evrov za pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.

Na posebne postavke, ki so za ta namen odprte pri proračunskih uporabnikih, razporejamo sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 49.573.341,64 evra za zagotovitev pravic porabe skladno s 123. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Na podlagi tega se sredstva za financiranje dodatka po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor delodajalcem v javnem sektorju zagotovijo v državnem proračunu.

Ministrstvu za zdravje razporejamo sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 8.018.799,39 evra za kritje stroškov izvajanja mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 (41. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19).

Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport razporejamo sredstva splošne proračunske rezervacije v skupni višini 12.302.100 evrov za pokritje obveznosti po 95. členu Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19. Gre za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za študente.

Ministrstvu za izobraževanje razporejamo tudi sredstva splošne proračunske rezervacije za pokritje obveznosti po 126. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 v višini 7.107.562,56 evra. Skladno s tem členom javnim vrtcem in zasebnim vrtcem s koncesijo, za katere od 26. oktobra 2020 velja ukrep o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, krije izpad plačil staršev državni proračun.

Ministrstvo za finance je predlagalo razporeditev sredstev splošne proračunske rezervacije Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v višini 1.481.364,53 evra za kritje zahtevkov izvajalcev socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva po 36. členu Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 in v višini 2.871.060,17 evra za kritje zahtevkov zasebnih izvajalcev socialnega varstva po 123. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada razporedila proračunska sredstva

Vlada je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v skladu z 81. členom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 razporedila skoraj milijon evrov sredstev za strateško zalogo varovalne opreme za izvajalce socialnega varstva, v katerega so vključeni zahtevki 31 izvajalcev s področja socialnega varstva. Iz državnega proračuna se sofinancira enkratna vzpostavitev enomesečne obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme za zaposlene v javni mreži pri izvajalcih s področja socialnega varstva (domovi za starejše, posebni socialno varstveni zavodi za odrasle, varstveno delovni centri, socialno varstveni zavodi za usposabljanje, izvajalci pomoči na domu, centri za socialno delo ter pri izvajalcih socialno varstvenih programov). Sredstva se zagotovijo 31 izvajalcem s področja socialnega varstva, ki so izstavili zahtevek na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v mesecu decembru 2020 (11 javnih zavodov, 11 koncesionarjev in 9 nepridobitnih organizacij).

Ministrstvu za zdravje je vlada razporedila sredstva v višini 100 tisoč evrov za izplačila koordinatorjem po 42. členu Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19. Ministrstvo za zdravje ima v okviru te določbe s člani Delovne skupine koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in drugimi nalezljivimi respiratornimi boleznimi v javnih socialno varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih in pri koncesionarjih, ki izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo v javni mreži, sklenjene pogodbe. 42. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 namreč določa, da se za potrebe podpore socialno varstvenim zavodom za ustrezno ukrepanje za preprečevanje in zajezitev oziroma obvladovanje respiratornih nalezljivih bolezni v socialno varstvenih zavodih na Ministrstvu za zdravje vzpostavi stalna delovna skupina koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in drugimi nalezljivimi respiratornimi boleznimi pri izvajalcih v mreži javne službe na področju socialnega varstva.

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vlada razporedila skoraj 29 milijonov evrov, in sicer slabih 18 milijonov evrov za pokrivanje interventnega ukrepa povračila nadomestila plače zaradi odrejene karantena, v katerega je vključen zahtevek Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, prejet v januarju 2021. Slabih 11 milijonov evrov se namenja za pokrivanje interventnega ukrepa povračila nadomestila plače zaradi začasnega čakanja na delo, v katerega je vključen zahtevek Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, prejet v januarju 2021.

Ministrstvu za zdravje je vlada razporedila dobrih 32 milijonov evrov za kritje zahtevkov iz 123. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ta določa, da se sredstva za financiranje dodatka iz 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor delodajalcem v javnem sektorju zagotovijo v državnem proračunu. Delodajalci v javnem sektorju vložijo zahtevek za sredstva občini ustanoviteljici ali resorno pristojnemu ministrstvu. Sredstva za financiranje dodatka se delodajalcem v javnem sektorju zagotavljajo od 19. oktobra 2020 za čas trajanja epidemije. Na enak način se za financiranje dodatka zagotovijo sredstva tudi zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe ter zasebnim vrtcem s koncesijo in zasebnim vrtcem. Ministrstvo za zdravje je prejelo 21 zahtevkov javnih zdravstvenih zavodov za mesec oktober in november 2020.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada razporedila sredstva državnega proračuna

Vlada je med drugim iz splošne proračunske rezervacije Ministrstvu za zdravje razporedila dobrih 1,6 milijona evrov za kritje zahtevkov (koncesionarji zdravstvene dejavnosti) iz 123. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ministrstvo za zdravje je za oktober, november in december 2020 prejelo zahtevke koncesionarjev za financiranje dodatka iz 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor. Delodajalci v javnem sektorju vložijo zahtevek za sredstva iz prejšnjega odstavka občini ustanoviteljici ali resorno pristojnemu ministrstvu. Sredstva za financiranje dodatka iz se delodajalcem v javnem sektorju zagotavljajo od 19. oktobra 2020 za čas trajanja epidemije. Na enak način se za financiranje dodatka zagotovijo sredstva tudi zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe ter zasebnim vrtcem s koncesijo in zasebnim vrtcem.

Zato je vlada tudi Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport iz splošne proračunske rezervacije razporedila dobrih 409 tisoč evrov za pokritje obveznosti po 123. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19.

Dobrih 23 milijonov evrov je vlada razporedila za zagotovitev pravic porabe proračunskim uporabnikom v skladu s 123. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Na podlagi tega člena se sredstva za financiranje dodatka po 39. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor delodajalcem v javnem sektorju zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Delodajalci v javnem sektorju vložijo zahtevek za sredstva občini ustanoviteljici ali resorno pristojnemu ministrstvu. Sredstva se v državnem proračunu zagotavljajo od 19. oktobra 2020 za čas trajanja epidemije. Pristojni resor oziroma občina ustrezne podatke za financiranje navedenega dodatka za svoje zaposlene (neposredni uporabnik) in ločeno za upravičence pri posrednih uporabnikih (javni zavodi, skladi in agencije), ki glede na ustanoviteljstvo spadajo v njihovo pristojnost, posredujejo Ministrstvu za finance. Višina razporeditev je predlagana na podlagi podatkov oz. zahtevka posameznega uporabnika in se nanašajo na oktober, november in december 2020. Nekateri uporabniki so svojim zaposlenim dodatke že izplačali ob rednih plačah in zahtevajo povračilo sredstev iz poračuna Republike Slovenije.

Finančni upravi Republike Slovenije je vlada iz tekoče proračunske rezerve razporedila 1,68 milijona evrov za zagotavljanje izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za verske uslužbence. Mesečni temeljni dohodek za verske uslužbence znaša 700 evrov mesečno.

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vlada prerazporedila dobrih 22 milijonov evrov za solidarnostni dodatek za otroke in povečan znesek dodatka za velike družine ter povečan znesek dodatka za nego otroka, ki so zagotovljeni na podlagi 93. in 94. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19.

Vir: Ministrstvo za finance