Vlada sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) in predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona in absolutno prednostno obravnavo ter ga posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Ustavno sodišče Republike Slovenije 15. decembra 2020 Državnemu zboru Republike Slovenije posredovalo zahtevo za oceno ustavnosti 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona in absolutno prednostno obravnavo. Državni zbor Republike Slovenije je navedeno zahtevo posredoval Vladi Republike Slovenije v mnenje z vidika izvršilne oblasti. Vlada RS podaja mnenje, da niso podane procesne predpostavke za obravnavo zahteve za ocene ustavnosti in Ustavnemu sodišču RS predlaga, da zahtevo zavrže. Podredno pa Ustavnemu sodišču predlaga, da predlog pobudnika za začasno zadržanje zavrne in pobudo kot očitno neutemeljeno zavrne.

Za vsebinsko obravnavo zahteve morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS). Ta v prvem odstavku 24.b člena določa, da mora zahteva med drugim vsebovati navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo to pomeni, da mora predlagatelj jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek. Očitane protiustavnosti predpisa ni mogoče utemeljiti zgolj s trditvijo, da je predpis protiustaven. Zahteve tudi ni mogoče utemeljiti z navedbami o protiustavnem oziroma nezakonitem ravnanju posameznih subjektov. Od vseh navedb zahteva ne vsebuje nobene pravno upoštevne trditve v skladu z zgoraj pojasnjenimi izhodišči ustavnega spora, ki se ga poslužuje predlagatelj.

Kršitve prvega odstavka 90. člena Ustave, ker Državni zbor 40.000 volivcem ni omogočil uveljaviti njihove pravice  zahtevati razpis referenduma zoper zakon, ki ne ureja nujnih ukrepov za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, pa ni mogoče uveljavljati na podlagi petega odstavka 21.a člena ZRLI, temveč ob izpolnjevanju procesnih predpostavk za vložitev običajne pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona v skladu z ZUstS. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Če bi Ustavno sodišče vloženo zahtevo kljub temu obravnavalo kot pobudo, pa vlada iz previdnosti navaja, da pobudnik ni izkazal pravnega interesa za presojo izpodbijane zakonske določbe. Prav tako pa gre za nujno naravo izpodbijane ureditve.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Vlada podaljšala ukrepe za lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti

Vlada je izdala Sklep o podaljšanju ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti.

Glede na to, da so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci soočajo s težavami pri pridobivanju prihodka ter plačilu davčnih obveznosti, je vlada podaljšala veljavnosti ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19.

Davčnim zavezancem se s temi ukrepi daje možnost lažjega izpolnjevanja davčnih obveznosti. Podaljšujejo se možnosti odloga oziroma obročnega plačila davka, prispevkov, akontacij davka in davčnega odtegljaja. Za čas odloga in obročnega plačila se davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti. 

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada razporedila določena sredstva državnega proračuna

Na podlagi sprejetega Predloga Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, ki ga je vlada sprejela v soboto, 19. 12. 2020, je vlada razporedila določena sredstva državnega proračuna, s čimer bo zagotovila pravočasno nakazilo sredstev upravičencem v skladu z zakonom.

Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 določa izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin. Sredstva za izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence, ki se izplača ob izplačilu pokojnine za mesec december, zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije. Upravičenke oziroma upravičenci do solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uživalke oziroma uživalci pokojnin, katerih pokojnina znaša 714 evrov ali manj. Vlada je zato razporedila pravice porabe v višini 75 milijonov evrov na novo proračunsko postavko Solidarnostni dodatek za upokojence - ZIUPOPDVE - COVID-19 pri Ministrstvu za finance.

Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je vlada razporedila 572 tisoč evrov. Sredstva bodo namenjena za plačilo davka na dodano vrednost. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 izvedlo ukrep zagotovitve zaščitnih mask za samozaposlene ter mikro podjetja z 1 do vključno 4 zaposlenimi, ki se kot pravna ali fizična oseba ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 bo gospodarski minister odločil o uporabi do 5 milijonov zaščitnih mask na zalogi Zavoda RS za blagovne rezerve za splošno uporabo, za namene zajezitve širjenja COVID-19 v podjetjih. Za izvedbo ukrepa je potrebno zagotoviti sredstva za plačilo davka na dodano vrednost v višini 572 tisoč evrov, ki se skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za finance

Stališče Republike Slovenije do Sporazuma o trgovini in sodelovanju ter Sporazuma o sodelovanju in varnostnih postopkih pri izmenjavi in varovanju tajnih podatkov

Vlada je sprejela stališče do začasne uporabe Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (EURATOM) ter Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (v nadaljevanju Združeno kraljestvo) in Sporazuma med EU in Združenim kraljestvom glede varnostnih postopkov pri izmenjavi in varovanju tajnih podatkov.

Sporazum o trgovini in sodelovanju zajema splošne in institucionalne dogovore, gospodarske dogovore, dogovore o kazenskem pregonu in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah in določbe o reševanju sporov, osnovnih vrednotah in zaščitnih ukrepih. Temelji na priznavanju demokracije, pravne države in človekovih pravic, boju proti podnebnim spremembah in širjenju orožja za množično uničevanje.

Za Slovenijo je pomemben tudi ločen, a v okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju dogovorjen, Sporazum o sodelovanju na področju varne in miroljubne uporabe jedrske energije. Na ta način bo zagotovljena varna raba jedrske energije, izmenjava informacij in dobrih praks ter raziskav, kakor tudi uporaba jedrske tehnologije v znanstvene in miroljubne namene, skladno z obstoječimi mednarodnimi standardi.

Slovenija se prav tako strinja s podpisom Sporazuma glede varnostnih postopkov pri izmenjavi in varovanju tajnih podatkov v okviru medsebojnega sodelovanja.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve