V svojem nagovoru pripadnikom slovenskih kontingentov je najprej spomnil, da danes mineva 30 let od odločitve državljank in državljanov o ustanovitvi lastne samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Pred petimi dnevi smo v Kočevski Reki praznovali 30. obletnico dneva, ko je zadišalo po Slovenski vojski, in 30 let kasneje Slovenska vojska, članica zveze Nato, Slovenija, ugledna članica mednarodne skupnosti, opravlja pomembne mirovne misije vsepovsod po svetu. Po besedah vrhovnega poveljnika je to predbožično virtualno druženje na nek način postalo tradicionalno in lepo doživetje – kot je božični večer z družino. Vsi skupaj, vsak na svoj način poskušamo narediti tisto, kar od nas pričakuje domovina in v tem poslanstvu smo povezani, je še povedal predsednik. Kot je ocenil, Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, vendar je poudaril, da je mir kompleksnejša kategorija. Ne seže samo na področje naše države ali širše regije, ampak je dejansko nedeljiv in je zato delo pripadnikov v mednarodnih operacijah in misijah zelo pomembno.

Ob koncu je predsednik republike spomnil še na nedavno sprejeti zakon o investicijah v Slovensko vojsko do leta 2026 ter poudaril, da je to velik dogodek, mejnik in prelom. Ne gre samo za enkratno odločitev, vezano na proračun, ampak je to sistemski pristop k stabilnemu financiranju, opremi, posodobitvi, usposabljanju Slovenske vojske. Ob tem se je zahvalil ministru Mateju Toninu in načelniku generalštaba generalmajorju Robertu Glavašu za veliko in težko politično ter strokovno delo, sicer nehvaležno, zlasti v teh razmerah, s katerimi smo soočeni. Verjetno ocena pripravljenosti Slovenske vojske prihodnjo pomlad še ne bo bistveno boljša, vendar pa po oceni predsednika lahko v prihodnjih letih pričakujemo postopno izboljšanje.

Vsem pripadnikom je še zaželel, da se mirno in varno vrnejo domov ter da s svojim delom prispevajo k ugledu tudi v prihodnjem letu, tako kot so to uspešno počeli v letošnjem.

Pripadnike so pozdravili ter jim zaželeli mirne praznike in uspešno delo tudi minister za obrambo Matej Tonin, načelnik generalštaba generalmajor Robert Glavaš in poveljnik sil brigadir Miha Škerbinc.

Republika Slovenija je aktivna v operacijah in misijah Nata, EU, Organizacije združenih narodov (OZN) in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), s čimer se odgovorno in solidarno odziva na sodobna varnostna tveganja ter krepi lastno varnost. Težišče delovanja Slovenske vojske, ki na misijah deluje skladno s sklepi Vlade Republike Slovenije, je območje Balkana; pripadnice in pripadniki delujejo v 12 mednarodnih operacijah in misijah v 11 državah. Pri delovanju Slovenska vojska dosledno upošteva priporočila ter izvaja vse splošne in preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom, zajezilo se je tudi širjenje okužbe med pripadniki kontingenta v operaciji Kfor.

Številčno stanje v MOM

V Natovi operaciji Kfor na Kosovu so pripadnice in pripadniki 42. slovenskega kontingenta sredi decembra prevzeli naloge zagotavljanja mirnega okolja in svobode gibanja. Nastanjeni so v vojaških bazah v Peči, Prištini in Novem Selu, njihove naloge obsegajo delovanje v poveljstvih misije, varovanje objektov posebnega pomena, patruljiranje, zagotavljanje hitrih odzivnih sil ter povezovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami.

Zveza Nato je na Kosovu prisotna od leta 1999. S svojo prisotnostjo podpira obsežne mednarodne napore za vzpostavitev miru in stabilnosti na Kosovu. Sile Kfor (Kosovo Force) pod vodstvom Nata so bile prvič razmeščene marca 1999, po 78-dnevni zavezniški zračni operaciji, katere namen je bil zaustaviti razvijajočo se humanitarno katastrofo. Natova operacija je bila izvedena po enoletnih spopadih v pokrajini in neuspešnih naporih mednarodne skupnosti, da bi konflikt zaustavila po diplomatski poti.

Zavezniška podpora sil Kfor na Kosovu se izvaja na podlagi Resolucije Varnostnega sveta OZN številka 1244 in vojaškega tehničnega sporazuma med Natom ter vladama Zvezne republike Jugoslavije in Republike Srbije. Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila na Kosovo januarja 2000.

V Natovi operaciji Odločna podpora (RSM – Resolute Support Mission) v Afganistanu pripadniki 12. slovenskega kontingenta od avgusta zagotavljajo usposabljanje, svetovanje in pomoč Afganistanskim varnostnim silam. Cilj je povečati varnost v državi in pripraviti afganistanske varnostne sile za samostojno zagotavljanje varnosti in stabilnosti.

Konec leta 2014 se je končala misija mednarodnih varnostnih sil (International Security Assistance Force – Isaf) v Afganistanu. Nato nadaljuje z usposabljanjem, svetovanjem in pomočjo afganistanskim varnostnim silam in ustanovam v okviru nove misije Odločna podpora (Resolute Support), ki se je začela 1. januarja 2015. 11. avgusta 2003 je Nato na poziv ZN in afganistanske vlade prevzel poveljevanje silam operacije Isaf. To je bila prva Natova operacija zunaj njegovega območja, ki je potekala skladno s preoblikovanjem zavezništva za obvladovanje groženj 21. stoletja. Nato je bil odgovoren za poveljevanje, usklajevanje in načrtovanje sil, vključno z zagotovitvijo poveljnika sil in poveljstva na terenu v Afganistanu. Prvi pripadniki Slovenske vojske so v operaciji Isaf naloge prevzeli marca 2004, delo pa nato nadaljevali tudi v misiji Odločna podpora.

V operaciji Neomajna odločenost (OIR – Operation Inherent Resolve) globalne protiteroristične koalicije zoper Daesh v severnem delu Iraka pripadniki 3. slovenskega kontingenta v centru za usposabljanje urijo oborožene sile v severnem delu Iraka.

Februarja 2016 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o sodelovanju Republike Slovenije v globalni protiteroristični koaliciji proti Daeshu, in sicer s prevzemom častniške dolžnosti v poveljstvu koalicije, ki deluje pri Osrednjem vojaškem poveljstvu Združenih držav Amerike v Tampi, z donacijo oborožitve in opreme ter sodelovanjem največ 15 pripadnikov Slovenske vojske pri usposabljanju pripadnikov oboroženih sil v severnem delu Iraka.

V Natovi operaciji Okrepljena prednja prisotnost (eFP – Enhanced Forward Presence) so naloge v Latviji decembra prevzeli pripadnice in pripadniki 8. slovenskega kontingenta. Delujejo pod vodstvom Kanade kot vodilne države bataljonske bojne skupine, ki jo sestavljajo še Albanija, Italija, Poljska in Španija. Pripadniki SV sodelujejo pri izvajanju mirnodobnih aktivnosti sil eFP (vaje, usposabljanja, premiki za zaščito lastnih sil in druge mirnodobne aktivnosti za zagotavljanje in vzdrževanje celovite in okrepljene odvračalne ter obrambne drže Nata).

Na vrhu Nata v Varšavi julija 2016 so voditelji držav in vlad vseh zaveznic soglasno sprejeli odločitev o namestitvi štirih večnacionalnih bataljonskih bojnih skupin (BBSk) tako imenovane okrepljene prednje prisotnosti (Enhanced Forward Presence – eFP) v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem. Republika Slovenija je prispevek kontingenta z do 50 pripadniki Slovenske vojske najavila oktobra 2016 na zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Z navzočnostjo na misiji Okrepljena prednja prisotnost Slovenija izraža podporo krepitvi celovite in kredibilne odvračalne ter obrambne drže Nata. Zavezništvo se tako odziva na bistveno spremenjeno varnostno okolje, dinamiko in tveganja v njegovi vzhodni soseščini. Z navzočnostjo na Baltiku zavezništvo daje dodatna varnostna zagotovila najbolj izpostavljenim vzhodnim zaveznicam, ki se počutijo posebej ogrožene in so zato zaprosile za pomoč zvezo Nato. Sodelovanje na misiji prispeva tudi k nadgradnji povezljivosti z zavezniškimi silami, dvigu usposobljenosti in izurjenosti ter krepitvi pripravljenosti in bojne sposobnosti enot ter pripadnikov Slovenske vojske. Operacija izraža jasno odvračalno sporočilo, da se bo zavezništvo odzvalo tam, kjer je to potrebno in ko je to potrebno, oziroma da bo vsakršna agresija proti katerikoli zaveznici odvrnjena z ustreznim skupnim vojaškim odzivom.

V operaciji Organizacije združenih narodov Unifil (United Nations Interim Force in Lebanon) so decembra pripadniki 29. slovenskega kontingenta prevzeli naloge nadzora območja odgovornosti, vključno z nadzorom razmejitvene črte med Libanonom in Izraelom ter vseh vstopnih točk v južni Libanon, in naloge pomoči libanonski vojski pri vzpostavljanju in ohranjanju stabilnosti. 

Izrael je zaradi napadov Palestinske osvobodilne organizacije leta 1978 vkorakal v Libanon, da bi uničil palestinska oporišča. Varnostni svet OZN je z resolucijama številka 425 in 426 marca 1978 dosegel prekinitev spopadov ter ustanovitev in poznejšo napotitev sil Unifil v južni Libanon. Prvotni namen je bil nadzor umika izraelskih oboroženih sil iz Libanona in premirja med državama, vendar so nestabilne razmere zahtevale stalno navzočnost sil OZN. Zadnjemu oboroženemu spopadu med Izraelom in oboroženim krilom Hezbolaha julija 2006 je sledilo sprejetje resolucije Varnostnega sveta št. 1701, ki opredeljuje povečanje moči operacije Unifil na največ 15.000 vojakov. Razlog za takšno odločitev so razmere v Libanonu, ki ogrožajo mednarodni mir in varnost. Slovenska vlada je 7. septembra 2006 sklenila, da v operacijo Unifil napoti 12 pripadnikov Slovenske vojske in s tem prispeva k reševanju razmer v Libanonu. Prvi pripadniki Slovenske vojske so se operacije udeležili decembra 2006.

V mirovni operaciji Organizacije združenih narodov Untso (United Nations Truce supervision Organization) so avgusta enoletno delovanje prevzeli trije pripadniki 22. slovenskega kontingenta. V mirovni operaciji, ki je bila ustanovljena leta 1948 in je tako najstarejša misija Združenih narodov, naloge vojaških opazovalcev opravljajo v Izraelu, Libanonu in Siriji. Njihova trenutna naloga je nadzorovanje spoštovanja resolucije Združenih narodov št. 1701 o  prenehanju sovražnosti med sprtima stranema. Glavne naloge vojaških opazovalcev so patruljiranje ob razmejitveni, tako imenovani modri črti in v naseljih v južnem Libanonu, sestanki s predstavniki lokalnih oblasti, delo na opazovalnicah in inšpekcijski nadzori na Golanu. Slovenska vojska v tej operaciji sodeluje od oktobra 1998.

V operaciji EU Navfor Med Irini, katere glavni cilj je omejevanje delovanja tihotapcev z ljudmi v Sredozemlju, pripadniki slovenskega kontingenta delo opravljajo v poveljstvu operacije.

Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve je bila 17. februarja 2020 sprejeta politična deklaracija o koncu operacije EU Navfor Med Sophia. Na istem zasedanju so sprejeli odločitev o oblikovanju nove vojaške operacije EU v Sredozemskem morju Irini. Vlada Republike Slovenije je podprla močno vlogo EU pri uresničevanju dogovorov Berlinskega procesa v Sredozemlju in napovedala nadaljevanje sodelovanja tudi v operaciji, ki naj bi se ob ustrezni zagotovitvi pogojev osredotočila predvsem na izvajanje nadzora embarga nad orožjem na pomorskih poteh ter izvajala pomožne naloge, in sicer nadzor nad implementacijo ukrepov v povezavi z nelegalnim izvozom nafte in njenih derivatov iz Libije, boj proti organiziranemu kriminalu v povezavi z migracijami ter usposabljanje Libijske obalne straže in mornarice. Skladno s sklepom Vlade Republike Slovenije SV sodeluje v operaciji Irini v enakem obsegu kot v prejšnji operaciji EU Navfor Med Sophia. Obseg sodelovanja vključuje do 12 pripadnikov SV ter ob izpolnitvi pogojev tudi večnamensko ladjo Triglav 11 s pripadajočo posadko z do 43 pripadniki.

Na misiji EU za usposabljanje oboroženih sil Malija (EUTM – EU Training Mission) so naloge novembra prevzeli pripadniki 16. slovenskega kontingenta. Ti v vadbenem centru Koulikoro usposabljajo pripadnike malijske vojske in pomagajo pri izgradnji njihovih enot, v Bamaku pa delujejo v poveljstvu operacije.

Naloge v Natovem poveljstvu Sarajevo ter v operaciji EU Althea v Bosni in Hercegovini  opravljajo pripadniki 42. slovenskega kontingenta.

Natovo poveljstvo Sarajevo nudi pomoč Bosni in Hercegovini pri implementaciji vojaškega vidika reform varnostnega sektorja, svetujejo vladnim organom Bosne in Hercegovine pri reformi obrambnega sektorja ter usklajujejo aktivnosti in pomoč pri implementaciji sprejetih ciljev v okviru Partnerstva za mir.

Cilj operacije Althea je zagotavljanje varnega in stabilnega okolja v Bosni in Hercegovini, podpora institucijam pri uničevanju presežkov minskoeksplozivnih sredstev ter usposabljanje vojske Bosne in Hercegovine.

Osnovna naloga predstavništva Nata v Beogradu, v katerem deluje en pripadnik Slovenske vojske, je svetovanje in pomoč pri transformaciji srbske vojske in približevanju standardom Nata. Skupina za obrambne reforme, ki jo skupaj vodita predstavnik Srbije in Nata, je bila ustanovljena s ciljem, da svetuje in podpira srbske oblasti pri reformaciji in modernizaciji srbskih oboroženih sil ter zagotavlja moderni demokratični nadzor nad obrambnimi strukturami.

Osnovna naloga predstavnika Slovenske vojske v Natovi pisarni v Skopju je svetovanje obrambnim strukturam v državi gostiteljici pri vojaškem vidiku varnostnih reform, pomoč pri pripravi strateških dokumentov in sodelovanje v procesu integracije ter spremljanje napredka.