Vlada načeloma ne nasprotuje Predlogu novele Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper, vendar opozarja, da bo predlagana parcialna zakonska rešitev pomembno povečala obveznosti Proračuna Republike Slovenije, ki niso bile predvidene.
Predlagana rešitev gre sicer v smeri integracije različnih vrst javnega potniškega prometa, kar je tudi del načrta razvoja tega področja v prihodnjih letih. Vendar bi morebitno sprejetje predloga zakona v tem trenutku povzročilo večje finančne posledice, ki v proračunu Republike Slovenije za leto 2021 niso predvidene. Vlada opozarja, da so navedbe predlagatelja, da bi zaradi izvajanja zakona nastale finančne posledice ocenjene na približno 3,8 milijona EUR letno podcenjene in ne upoštevajo vseh stroškov izvajalcev prevozov v mestnem linijskem prometu.
V Sloveniji izvaja mestni linijski prevoz 17 samoupravnih lokalnih skupnosti. V mestnem linijskem prometu je bilo po podatkih Statističnega urada za leto 2019 prepeljanih 58,6 milijona potnikov. Glede na to, da predstavljajo upokojenci več kot 30 odstotkov prebivalstva, se predvideva, da so tudi med potniki v mestnem linijskem prometu skupine prebivalcev, za katere uvaja predlog zakona brezplačen prevoz, zastopane v enakem deležu. Izpad prihodkov iz prodaje vozovnic je za 18 milijonov potnikov ocenjen na 14,4 milijona evrov. Poleg terminskih vozovnic (mesečne in letne vozovnice) za katere imajo izvajalci natančne podatke, je veliko upokojencev, oseb starejših od 65 let, invalidov, ki so imetniki evropske kartice ugodnosti za invalide in vojnih veteranov, plačevalo prevoze z nakupom enkratnih vozovnic ali so plačevali vozovnice z dobroimetjem na kartici.
Poleg neposrednih stroškov, je treba upoštevati, da bi se ob morebitnem sprejemu predloga zakona, število potnikov v mestnem linijskem prevozu potnikov povečalo in bi morali upravljavci prevozov in njihovi izvajalci zagotavljati dodatne vožnje in vozila, za katere ne bodo imeli prihodkov iz prodaje vozovnic. Izkušnje v medkrajevnem linijskem železniškem in avtobusnem prevozu potnikov kažejo, da se je število potnikov v mesecu avgustu 2020 povečalo za 84,4 odstotka glede na isti mesec v preteklem letu in je bilo treba zlasti na najbolj obremenjenih registriranih medkrajevnih linijah dodajati vozila, da so bili prepeljani vsi potniki. Upoštevati je treba, da bo učinek podoben, kot je bil v medkrajevnem linijskem avtobusnem prevozu potnikov. V poletnih mesecih, ko je število potnikov v medkrajevnih linijskih prevozih relativno majhno to ni bil poseben problem. V mesecu septembru, ko se je začel šolski pouk, se je število potnikov v letu 2020 povečalo za 20,4 odstotkov, glede na september leta 2019. Ker morajo izvajalci prevozov upoštevati tudi priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, o številu potnikov v vozilih in socialni ločenosti, so septembra nastale večje težave pri zagotavljanju ustreznih kapacitet. Izvajalci prevozov so za normalno izvajanje javnega linijskega avtobusnega prevoza potnikov morali zagotoviti dodatnih 130 avtobusov.
Dodatne pravice porabe, s katerimi bi se kril izpad prihodkov izvajalcev mestnega prevoza potnikov, v sprejetem proračunu za leto 2021 niso načrtovane. Finančne posledice so upoštevane za vse registrirane linije mestnega linijskega prevoza potnikov, ne glede na to, da je ta prevoz za potnike že brezplačen, ker je treba vse lokalne skupnosti in vse izvajalce obravnavati enakopravno. V primeru, ko se lokalni samoupravi naloži izvajanje zakonske obveznosti za mestne prevoze, mora zakonodajalec zagotoviti tudi sredstva za njegovo izvajanje. Ker je predlagana rešitev del sprememb, ki jih v prihodnje načrtuje tudi Ministrstvo za infrastrukturo, menimo, da je z njo bolje počakati in urediti celovito prenovo sistema javnega potniškega prometa, kot pa dodatno uvesti le novo delno rešitev.

Vlada je na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve v veljavni načrt razvojnih programov 2020 – 2023 uvrstila nov projekt - Odkup zemljišč na Koroškem za potrebe Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem.
CUDV Črna na Koroškem je socialno varstveni zavod, ki izvaja dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju z dodatnimi motnjami. Zavod zagotavlja osnovno in socialno oskrbo, zdravstveno nego, delovno in fizioterapijo ter programe vzgoje in izobraževanja. V CUDV Črna na Koroškem z odpiranjem bivalnih enot in stanovanjskih skupin sledijo deinstitucionalizaciji, katera omogoča posamezniku uresničevanje procesa vključevanja v družbo ter kar najbolj neodvisno in samostojno obliko bivanja ob hkratni celostni podpori in varnosti matičnega zavoda.
Nadaljevanje procesa deinstitucionalizacije za CUDV Črno pomeni razselitev približno 70 stanovalcev iz centralne zgradbe v 13 manjših stanovanjskih enot v 6 različnih lokalnih okoljih oziroma občinah: Mežica, Dravograd, Slovenj Gradec/Ozare, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Muta. Za stanovalce bo preselitev v te stanovanjske enote pomenilo vrnitev v domače okolje, saj se bodo vanje preselili tisti stanovalci, ki izhajajo iz določenega lokalnega okolja. Manjše stanovanjske skupine so najbolj ustrezen način preselitve ljudi iz zavoda v skupnost. Uporabniki bi se tako lažje vključevali v lokalno okolje, obiskovali razne prireditve v kraju, obiskovali knjižnice, se vključevali v lokalno zdravstveno oskrbo, se včlanili v razna lokalna društva ter se družili z lokalnim prebivalstvom in s tem širili socialne stike. Uporabniki bodo v stanovanjskih enotah živeli bolj neodvisno življenje, ki temelji na socialnem modelu oviranosti, ki priznava, da ljudje pri svoji izbiri niso omejeni zaradi kakršnih koli lastnosti ali stanja osebe, temveč zaradi družbenega in fizičnega okolja, v katerem živijo. Ljudje morajo živeti v okoljih, ki jih podpirajo, da sprejemajo neodvisne in samostojne odločitve.
Za prehod iz institucionalne oskrbe v skupnostno življenje je zelo pomembna zagotovitev ustreznega bivališča, ki uporabnikom in uporabnicam omogoča kar največ možnosti izbire in nadzora nad tem kje in s kom živijo. Ključnega pomena je, da so manjše namestitvene enote tako cenovno kot fizično dostopne, da niso zunaj skupnosti, v bližini vse pomembne infrastrukture (zdravstvena, izobraževalna, socialna, prostočasna in druga), varne ter razpršene po ozemlju Republike Slovenije, s čimer se prispeva k širitvi mreže in posledično lažji dostopnosti do takšne oblike bivanja.
Investicija v nakup zemljišč je pomembna, saj bo v srednje oziroma dolgoročnem obdobju omogočila tudi zagotovitev izboljšanja pogojev bivanja ter nadaljevanje izgradnje mreže namestitvenih enot. Z nakupom 13 zemljišč na področju Koroške se bo CUDV Črna na Koroškem omogočilo nadaljevanje procesa deinstitucionalizacije, in sicer z vzpostavitvijo stanovanjskih skupin za odrasle osebe z motnjami v duševnem zdravju. Hkrati se bo tudi izboljšal življenjski standard oseb, ki živijo v tovrstnih institucijah, tako tistih, ki se preselijo v dislocirane enote ali stanovanjske skupine kot tistim, ki v instituciji ostanejo, saj se sprostijo prostorske kapacitete, s tem pa posledično izboljša standard tudi obstoječim uporabnikom zavoda.
Ocenjena vrednost investicije znaša 327.684,18 EUR z DDV. Sredstva za investicijo bo zagotovilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predviden zaključek investicije je v letu 2020.