Moody's v negotovih časih zvišal bonitetno oceno Slovenije
Po mnenju agencije sta na dvig bonitetne ocene vplivala predvsem dva glavna dejavnika. Eden od njiju je izboljšanje bremena javnega dolga in nizka cena financiranja v primerjavi s primerljivimi državami. Kot drugi pomembni dejavnik navajajo bistveno izboljšano stanje bančnega sistema in tudi zaključeno privatizacijo največjih bank v državi.
Z ozirom na prvi dejavnik agencija opazi precejšnje znižanje stroškov financiranja ter znižanje stroškov obresti za proračun, kar je bilo doseženo prek zamenjav dražjega dolga s cenejšim. Poleg tega je pred krizo COVID-19 Slovenija zabeležila najhitrejši upad javnega dolga med vsemi državami članicami Evropske unije, razen Irske.
Agencija tudi ugotavlja, da bo pandemija COVID-19 vplivala na javnofinančno stanje držav članic EU. Moody's pričakuje, da bodo javnofinančni in gospodarski temelji, ki jih je Slovenija gradila pred krizo COVID-19, ostali odporni na vplive krize, da bodo javne finance ostale stabilne in banke likvidne.
Glede drugega dejavnika, ki je vplival na dvig bonitete, agencija izpostavi znatne in trajne izboljšave stanja v slovenskem bančnem sistemu, ki so bile dosežene prek dokapitalizacij in prek prenosa nedonosnih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank. Izboljšave se tako odražajo v znatnem znižanju nedonosnih terjatev bančnega sistema.
Pripisani stabilni obeti ocene nakazujejo na to, da trenutna kriza, povezana s COVID-19, na gospodarstvo ne bo pustila prekomernega in trajnega negativnega vpliva ter da bosta gospodarska in fiskalna moč države ostali na ravni bonitete A3. Nadalje stabilni obeti nakazujejo tudi na to, da bo bančni sistem vzdržal pandemski šok in razpolagal z zadostnimi kapacitetami, da podpre gospodarsko okrevanje naslednje leto.