Trenutno smo priča trajajoči epidemiji in številnim podnebno pogojenim nesrečam, kot so poplave, požari v naravnem okolju, toča in žled, ki imajo glede na pretekle izkušnje največje posledice in povzročajo največjo škodo. Tovrstne nesreče so čedalje pogostejše, njihovo tradicionalno območje nastanka se širi, naraščanje tovrstnega trenda pa je po napovedih strokovnjakov pričakovano tudi v prihodnje.

»Ko pride do teh nesreč, lahko državljani in državljanke Republike Slovenije vedno računajo na pomoč tistih, ki tvorimo sistem zaščite in reševanja v naši državi«, je dejal minister mag. Matej Tonin. Zato si Ministrstvo za obrambo z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter drugimi organizacijami znotraj sistema za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP) prizadeva za vzpostavitev, razvoj, nadgradnjo in zagotavljanje razpoložljivosti, organiziranosti, opremljenosti ter usposobljenosti sil ZRP za odziv na trenutna in naraščajoča tveganja ter izzive, povezane z epidemijami in podnebnimi nesrečami.

Možnost za uresničitev teh prizadevanj vidimo v črpanju evropskih sredstev v naslednjem finančnem obdobju na področju ZRP, predvsem v povezavi z okrevanjem in krepitvijo odpornosti po epidemiji COVID-19 ter preprečevanjem podnebnih sprememb. Pripravili smo predlog vsebin na omenjenem področju za vključitev v Evropsko kohezijsko politiko v obdobju 2014 – 2020 za koriščenje sredstev večletnega finančnega okvira 2021 – 2027 in instrumenta za okrevanje – NextGeneration EU ter predlog strateških reform na področju ZRP. Predlog obsega rešitve za nadgradnjo odziva na podnebno pogojene nesreče in epidemije, s poudarkom na dograjevanju infrastrukturnih in informacijsko-komunikacijskih sistemov, izboljšanju organiziranosti, razmer in opreme za delovanje sil ZRP ter njihovo usposobljenost na vseh ravneh (državni, regionalni in lokalni).

Za zagotavljanje zmogljivosti na področju ZRP, za krepitev odpornosti in okrevanje po epidemiji COVID-19, za krepitev zelene transformacije, omejevanje vpliva podnebnih sprememb in učinkovit odziv na podnebno pogojene naravne nesreče ter s tem povezano krepitev ekonomske in socialne odpornosti družbe po nesrečah so bile tako določene prioritete. Med slednjimi je vzpostavitev infrastrukturnih in informacijsko-komunikacijskih pogojev za pripravljenost in odziv sil ZRP, in sicer nacionalnega centra civilne zaščite kot strateškega centra za spremljanje, načrtovanje in odzivanje.

Vzpostavitev in dograjevanje infrastrukturnih pogojev za boljšo usposobljenost sil ZRP v smislu zagotavljanja pogojev za načrtovanje in odzivanje sil ZRP je tudi ena izmed prioritet. Vzpostavljen bo podcenter za protipoplavno zaščito v severovzhodni Sloveniji, ki bo omogočal usposabljanje in vadbo lokalnih, regijskih, državnih in tujih sil. Podcenter za žled in ujme na Kočevskem bo namenjen boljšemu načrtovanju, organiziranju, usposabljanju in operativni odzivnosti sil ZRP na regionalni in lokalni ravni, s poudarkom na učinkovitem odzivu v primeru žleda in drugih vremenskih ujm, tako v urbanih predelih kot tudi na gozdnih površinah ter cestni, železniški in drugi komunalno-energetski infrastrukturi. Nadgrajen bo tudi obstoječi podcenter za požare v naravi v Sežani, s čimer bo zagotovljena dolgoročna vzdržnost v kontekstu zagotavljanja požarne varnosti na Krasu in širšem območju jugovzhodne Slovenije.

Poleg že naštetega je pomembno tudi zagotavljanje ustrezne opreme, sredstev in vozil za izvajanje nalog na področju ZRP, kar bo vključevalo opremljanje regionalno-lokalnih enot za hitre intervencije ob podnebno pogojenih nesrečah na ravni GEŠP (gasilskih enot širšega pomena) ter na ravni osrednjih občinskih enot. Cilj tega je zagotoviti brezhibno in tehnično ustrezno opremo, vozila in sredstva enotam, da lahko le-te zagotavljajo svojo odzivnost in operativno učinkovitost.

Odziv v primeru podnebno pogojenih nesreč je ključen, zato smo med prioritete vključili tudi pripravo in nadgradnjo usposabljanj ter učnih pripomočkov za izobraževanje in usposabljanje sil ZRP.

Za uresničevanje predstavljene vizije in ciljev na področju ZRP s pomočjo črpanja evropskih sredstev bo nujno sodelovanje različnih organov in organizacij na vseh ravneh, zato smo sporazume podpisali z naslednjimi organizacijami in občinami:

• Gasilsko zvezo Slovenije,
• Gorsko reševalno zvezo Slovenije,
• Jamarsko zvezo Slovenije,
• Podvodno reševalno službo,
• Rdečim križem Slovenije,
• Skupnostjo občin Slovenije,
• Združenjem občin Slovenije,
• Združenjem mestnih občin Slovenije,
• Mestno občino Murska Sobota,
• Občino Kočevje,
• Občino Sežana,
• Občino Divača,
• Občino Hrpelje-Kozina.

Minister mag. Matej Tonin je to označil kot pomembno dopolnitev sistema zaščite, reševanja in pomoči na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Predstavnikom organizacij in občin se je zahvalil za pripravljenost, da so podprli projekt, ter da pomagajo, da skupaj dosežemo cilje. »Kar počnejo vaše organizacije in lokalne skupnosti je eden izmed primarnih odzivov na podnebne spremembe in to je tisto, za kar EU zagotavlja sredstva,« je povedal mag. Tonin in ob tem dodal, da so zastavljeni cilji v okviru podpisanih sporazumov pomembni za vse državljane in državljanke, ko potrebujejo pomoč. Izrazil je upanje, da bo to sodelovanje prepričalo politične in strokovne odločevalce v postopkih dodeljevanja evropskih sredstev.

Zvočni posnetek izjave ministra Tonina (MP3)

Video posnetek (youtube MORS)