Skoči do osrednje vsebine

71. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela spremembe in dopolnitve Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije, kjer se spreminjajo posamezni roki. Potrdila je tudi spremembe odloka o določitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami epidemije, katerega veljavnost je podaljšala do 31. oktobra 2020.

Vlada sprejela spremembe in dopolnitve Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela spremembe in dopolnitve Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije. 

Med drugim se določa nov presečni datum, ko mora Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki vodi evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu, Finančni upravi RS (FURS) poslati podatke o vseh nevladnih organizacijah, ki imajo na dan 31. decembra preteklega leta pridobljen status nevladne organizacije v javnem interesu in so vpisane v evidenco nevladnih organizacij. AJPES bo moral tako FURS podatke poslati najpozneje do 15. avgusta tekočega leta. 

Na podlagi podatkov AJPES bo FURS pripravil seznam upravičencev ter ga najpozneje do 31. avgusta poslal Ministrstvu za finance. Rok za objavo seznama v Uradnem listu bo po novem 30. september.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada izdala spremembe odloka o določitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami epidemije

Vlada je izdala spremembe in dopolnitve Odloka o določitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami epidemije COVID-19, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu. Vlada je veljavnost omenjenega odloka podaljšala do 31. oktobra 2020. Na ta način se lahko posredno pozitivno vpliva na zmanjšanje negativnih učinkov epidemije COVID-19 za državljane, državne organe, organizacije in gospodarstvo.

Vir: Ministrstvo za finance

Spremembe shem neposrednih plačil za leto 2021

Vlada je določila spremembe shem neposrednih plačil za leto 2021. Spremembe se nanašajo na sheme proizvodno vezanih podpor, o čemer mora Slovenija obvestiti Evropsko komisijo najkasneje 1. avgusta 2020. 

Predlagane so naslednje spremembe:

• uvedba nove proizvodno vezane podpore »Podpora za rejo drobnice«, ki se dodeli rejcem drobnice, ki redijo 14 ali več ovc oz. koz, ki so najmanj enkrat jagnjile oz. jarile ali so stare najmanj eno leto na dan 1. februar v tekočem letu. Za podporo se nameni do 1,4 % letne nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU.

• Zaradi uvedbe nove proizvodno vezane podpore se prilagodi ovojnica za sheme proizvodno vezanih podpor.

• Pri proizvodno vezani podpori za zelenjadnice se iz seznama upravičenih zelenjadnic črta repa, ker se lahko uporablja kot zelenjadnica ali poljščina. 

Uredba (EU) št. 1307/2013 formalno ni časovno omejena, zato se uporabljala, dokler ni uradno razveljavljena. Vendar ta uredba ne vsebuje nacionalnih zgornjih meja za leta po koledarskem letu 2020, kar pa je finančno leto 2021 in že sodi v Večletni finančni okvir (VFO) 2021-2027. Zato jo bo potrebno spremeniti tako, da bo vključevala ustrezne nacionalne zgornje meje, ko bo dosežen politični dogovor za VFO 2021 -2027. 

Glede na potek dosedanjih razprav o reformi 2021-2027 in zamude pri sprejemu VFO 2021-2027 se načrtuje tudi prehodno obdobje. V postopku obravnave je predlog t.i. prehodne uredbe, ki pokriva tako ukrepe razvoja podeželja kot tudi neposredna plačila in tržno cenovne ukrepe iz 1. stebra SKP. Sprejem je predviden takoj, ko bo dosežen dogovor o VFO. Prav tako trenutno še ni znano ali bo predhodno obdobje vključevalo le koledarsko leto 2021 ali tudi koledarsko leto 2022. Spremembe shem neposrednih plačil, ki bodo notificirane za koledarsko leto 2021, se bodo, v primeru, da bo prehodno obdobje podaljšano, izvajale tudi v koledarskem letu 2022.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s financiranjem znanstveno-raziskovalne sfere

Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije dr. Franc Trček je zastavil poslansko vprašanje v zvezi s financiranjem znanstveno-raziskovalne sfere. 

Vlada poslancu odgovarja, da se zaveda pomembnosti znanstveno-raziskovalne sfere in bo razvoju le-te namenila največji možen obseg sredstev, ki je, glede na javnofinančne predpise in proračunske zmožnosti, mogoč. Tudi v nadaljnjih letih pa bodo pomembno dopolnitev nacionalnega financiranja znanstveno-raziskovalne in inovacijske dejavnosti predstavljala sredstva evropske kohezijske politike. Posebna pozornost bo namenjena projektom, ki prinašajo sinergije med različnimi viri financiranja, predvsem komplementarnost s programom Obzorje Evropa.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Odgovor poslancu Trčku v zvezi s spodbudami v zagon visoko-tehnoloških podjetij v povezavi z Interventnim zakonom

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s spodbudami v zagon visoko-tehnoloških podjetij v povezavi z Interventnim zakonom.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je namen Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG) omogočiti pospešen zagon pomembnih investicij v Republiki Sloveniji in sicer v najkrajšem možnem času po koncu epidemije COVID-19. Cilj zakona je, da se s koordinacijo postopkov pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev na podlagi področnih predpisov ter ustvarjanjem pogojev za odpravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij pospeši njihova izvedba. To bo omogočilo hitrejši zagon gospodarske aktivnosti in rasti na ključnih investicijskih sektorjih slovenskega gospodarstva in s tem hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva. 

Spodbujanje visoke tehnološke re-industrializacije slovenskega gospodarstva je ena od prioritet  vlade in se že izvaja v okvirju Zakona o spodbujanju investicij in Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja kot tudi v okviru različnih ukrepov, javnih razpisov in pozivov, ki so financirani s sredstvi iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. S ciljem spodbujanja visoko tehnoloških investicij z visoko dodano vrednostjo je vlada v okviru Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) tudi omilila pogoje za pridobitev subvencij za investicije. 

Na seznamu pomembnih investicij, ki je bil na podlagi kriterijev iz IZOOPIZG določen na seji vlade 18. junija 2020, so investicije iz različnih področij, ki imajo v svoji dinamiki predviden začetek v letu 2020 ali 2021. Med pomembnejšimi so izpostavljene:  Magna Steyer, Krka d.d., Ekonomsko poslovna cona Zalog z industrijsko cesto, Izgradnja poslovno ekonomske cone Nova Gorica – Kromberk, Proizvodna linija za iverne plošče, Žaga Otiški vrh – proizvodnja konstrukcijskega lesa za gradbeništvo, Center na Notranjskem - Center za zbiranje lesa ter proizvodnja lepljenega lameliranega lesa,  Center na Koroškem - Center za zbiranje lesa ter proizvodnjo križno lepljenega lesa, Lesno predelovalni center v Loški dolini, Lesno-predelovalni center.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Odgovor na poslansko pobudo v zvezi z unovčenjem bonov za denar in donacijami bonov humanitarnim organizacijam

Vlada je sprejela odgovor na poslansko pobudo Boštjana Koražije v zvezi z unovčenjem bonov za denar in donacijami bonov humanitarnim organizacijam. 

Vlada po preučitvi problematike ter možnih rešitev skupaj z deležniki ugotavlja, da pobude poslanca ne bi bilo smotrno udejanjiti na predlagan način, za kar navaja tudi razloge. 

Turistične bone lahko socialno šibkejše družine namreč že koristijo v okviru kapacitet številnih humanitarnih organizacij. Vezano na predlog poslanca, da se v vrednosti bona določenim članom gospodinjstev omogoči izplačilo v denarju, vlada pojasnjuje, da so boni ekonomski ukrep, katerega osnovni namen je podpora turističnemu gospodarstvu, kot pomembni gospodarski panogi, ki generira številna delovna mesta in je pomemben generator BDP, in ne ukrep reševanja socialne problematike. Za krepitev socialnega položaja posameznikov in družin so bili v okviru Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo sprejeti številni drugi ukrepi pomoči, s katerimi se je, med drugim, naslovilo tudi problematiko socialne varnosti državljanov in državljank Republike Slovenije zaradi izbruha epidemije Covid-19.

V kolikor sredstva za izvedbo tega ukrepa, ki skupno znašajo 345 milijonov evrov, eventualno ne bi bila izkoriščena, bodo ostala v državnem proračunu. Na voljo bodo za izvedbo različnih drugih ukrepov, skladno s programskimi aktivnostmi posameznih vladnih resorjev, med drugim tudi ministrstva, pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.      

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje o ukinitvi KPK

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela odgovor na poslansko pobudo Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z ukinitvijo Komisije za preprečevanje korupcije, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je bila ustanovljena leta 2004 kot naslednica Urada Vlade RS za preprečevanje korupcije, ki je bil ustanovljen leta 2001 na priporočilo Sveta Evrope. Republiko Slovenijo k učinkovitemu boju proti korupciji zavezujejo tudi različne mednarodne pogodbe.  

Korupcija, kot jo definira Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), pomeni vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega (1. alineja 4. člena ZIntPK). Takšna definicija je bistveno širša od kazenskopravne. V Kazenskem zakoniku definicije korupcije ni, prav tako ni določeno kaznivo dejanje korupcije, določena pa so posamezna kazniva dejanja, ki jih pravna teorija uvršča med korupcijska kazniva dejanja.

Vlada meni, da se dilema iz poslanskega vprašanja lahko razreši z obravnavo rešitev iz Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je v zakonodajnem postopku v Državnem zboru. 

Indeks zaznave korupcije Slovenijo že vrsto let uvršča med zgornjo petino držav (v letu 2019 na 34. mesto izmed 198 držav), vendar s tem rezultatom (v tem trenutku) še ne moremo biti zadovoljni, zato je preventivna in nadzorstvena vloga KPK še toliko bolj pomembna.

Boj proti korupciji je v javnem sektorju sicer mogoč na dva načina, bodisi tako da se preprečevanje korupcije v javnem sektorju utemelji razpršeno (decentralizirano), na samokontroli organov posameznih vej oblasti (torej, da se ustanovijo samostojni organi znotraj posameznih vej oblasti), bodisi centralno, v obliki organa, ki ima poseben, samostojen ali neodvisen položaj, kar mu daje možnost, da v zakonsko določenem obsegu nadzira delovanje vseh treh vej oblasti in drugih neodvisnih državnih organov. Tak položaj ima KPK, pa tudi nekateri drugi organi, kot npr. Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec in Računsko sodišče. KPK in drugi samostojni ali neodvisni nadzorni državni organi s svojimi pristojnostmi dopolnjujejo in skupaj ustvarjajo mrežo nadzora uresničevanja javnega interesa pri delovanju javnega sektorja.

Centralizirani pristop k boju proti korupciji, ki je v veljavi v Republiki Sloveniji, je v ZIntPK dopolnjen tudi s povsem lokaliziranim pristopom. Vsak organ in organizacija javnega sektorja je odgovoren za izboljšanje lastne integritete in preprečevanje korupcije pri svojem delu. ZIntPK vsem organom in organizacijam javnega sektorja nalaga izdelavo načrta integritete kot orodja, ki jim pri tem pomaga (gre za orodje, ki je primerljivo s programom skladnosti poslovanja v večjih poslovnih subjektih). KPK pri tem skrbi za enotno metodologijo in strokovno pomoč skrbnikom načrtov.

Vlada v odgovoru izpostavlja, da bo v prihodnosti, posebej glede na vizijo delovanja novega senata KPK, širši družbeni premislek o večjih spremembah namena institucije in njenega ustroja gotovo moral biti opravljen, vendar pa je osnovni predpogoj za to izboljšanje stanja v Sloveniji na področju preprečevanja korupcije.

Vir: Ministrstvo za pravosodje  

Iskalnik