Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela Izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja glede višine regresa za letni dopust v letu 2020 in odgovor na pobudo oziroma zahtevo za ureditev nadomestila plače v primeru odrejene karantene.

Vlada pooblašča vladno pogajalsko skupino za pogajanja in usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, imenovano junija 2020, za pogajanja glede višine regresa za letni dopust v letu 2020.

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSSJS) je na Ministrstvo za javno upravo (MJU) v zvezi z višino regresa za letni dopust za leto 2020 posredovala predlog, v katerem je predlagala, da bi regres za letni dopust v letu 2020 za vse zaposlene znašal 1.050 evrov (toliko je znašal regres za letni dopust v letu 2019 za javne uslužbence, ki so prejemali osnovno plačo enako ali nižjo od minimalne plače; za vse ostale zaposlene je regres znašal 886,63, kolikor je znašala minimalna plača v letu 2019, s čimer je bil izpolnjen zakonski pogoj glede izplačila regresa za letni dopust - ZDR-1 določa, da so delodajalci dolžni izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače). Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) pa je na MJU posredovala predlog, v katerem je predlagala, da bi regres za letni dopust v letu 2020 za vse zaposlene znašal 1.100 evrov.

Na seji pogajalske komisije 17. junija 2020 je sindikalna stran predstavila svoj predlog in argumente zanj.

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela izhodišča za pogajanja glede višine regresa za letni dopust in jih bo sindikalni pogajalski strani predstavila na seji pogajalske komisije v sredo, 1. julija 2020.

KSJS je na MJU naslovila zahtevo za dopolnitev Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND) z določitvijo nadomestila plače zaposlenim, ki jim je odrejena karantena oziroma osamitev.

V obrazložitvi sindikati navajajo, da po prenehanju veljavnosti ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo zaposleni v primeru odrejene karantene niso več upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove, temveč skladno z določbo  ZDR-1 (višja sila) prejmejo polovico plačila, do katerega bi bili sicer upravičeni, če bi delali. Navajajo, da ni pravično, da se zaposlenim odvzame polovica plačila v primerih, ko jim je odrejeno, da v skupno korist omejevanja širitve bolezni ne hodijo na delo na sedež delodajalca. Dopolnitev KPND v skladu z zahtevo KSJS bi pomenila izplačilo nadomestila plače v primerih odrejene osamitve oziroma karantene v višini 100% osnove, osnova pa je plača preteklega meseca za poln delovni čas.

Predlog sindikatov za ureditev nadomestila za čas odrejene karantene je bil s strani sindikatov predstavljen na seji pogajalske komisije, dne 17. junija 2020.

Vlada je nadomestilo za čas odrejene karantene uredila na enak način, kot so bili urejeni ukrepi v času razglašene epidemije, torej v zakonu. Predlog zakona, ki ga je vlada obravnavala na seji 24. junija 2020, na enak način ureja nadomestilo plače za čas odrejene karantene za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada sprejela razloge za izpodbijanje revizijskih razkritij glede predloga zaključnega računa državnega proračuna za 2019

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela razloge za izpodbijanje revizijskih razkritij v Osnutku revizijskega poročila o Predlogu zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in pooblastila osebe za udeležbo in zastopanje vlade na razčiščevalnem sestanku z računskim sodiščem.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo Predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in pripravilo Osnutek revizijskega poročila. Z namenom odpraviti morebitna nesoglasja je za 1. julij 2020 sklican razčiščevalni sestanek za splošni del zaključnega računa, na katerem lahko zastopniki ali druge osebe, ki se izkažejo s pisnim pooblastilom, izpodbijajo revizijska razkritja iz navedenega osnutka revizijskega poročila.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada razrešila generalnega direktorja policije in imenovala v. d. generalnega direktorja policije

Vlada je s 30. junijem 2020 s položaja generalnega direktorja policije razrešila Antona Travnerja. Prav tako ga je s tem dnem razrešila naziva glavni policijski svetnik v Policiji, Ministrstvu za notranje zadeve.

Anton Travner je ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu 30. junija 2020 posredoval izjavo, da nepreklicno odstopa s položaja generalnega direktorja policije. Glede na to je minister za notranje zadeve vladi predlagal, da se Antona Travnerja razreši s položaja generalnega direktorja policije.

Vlada je s 1. julijem 2020 za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenovala Andreja Juriča, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.

Minister za notranje zadeve je sprožil natečajni postopek za položaj generalnega direktorja policije. Andrej Jurič izpolnjuje vse pogoje, zato je minister vladi predlagal, da se Andreja Juriča s 1. julijem 2020 imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije.

Andrej Jurič je diplomiral na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter magistriral na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. V policiji se je zaposlil leta 1986 kot prometni policist, v svoji policijski karieri je bil nato pomočnik komandirja Policijske postaje Ljubljana Bežigrad, komandir Policijske postaje Trbovlje, komandir Postaje prometne policije Ljubljana, zadnja leta pa je deloval kot višji samostojni inšpektor v Centru za prekrškovne zadeve Uprave uniformirane policije v Generalni policijski upravi.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve