Skoči do osrednje vsebine

50. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Sklep o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih pri nalezljivi bolezni COVID-19.

Vlada je sprejela Sklep o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih (ZBN), pri nalezljivi bolezni COVID-19. Sklep predstavlja pravno podlago, da se bo lahko tudi po 31. 5. 2020 sprejemalo splošne in posebne ukrepi po Zakonu o nalezljivih boleznih pri nalezljivi bolezni COVID-19. Vsi akti in ukrepi, ki jih je v času razglašene epidemije zaradi nalezljive bolezni COVID-19 sprejela vlada in do 1. 6. 2020 niso bili odpravljeni, veljajo še naprej do njihove spremembe ali preklica. Obvezno ostaja tudi nošenje zaščitnih mask.

Sprejeti sklep je temelj za vse ukrepe, ki jih je in jih bo sprejela bodisi vlada bodisi minister, pristojen za zdravje, na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih za nalezljivo bolezen COVID-19.

Trenutne epidemiološke razmere ne predstavljajo epidemije nalezljive bolezni, še vedno pa obstoji nevarnost širjenja nalezljive bolezni.

Tretji odstavek 8. člena Zakona o nalezljivih boleznih tako določa, da ima vlada pristojnost uporabe ukrepov iz tega zakona, če se pojavi nevarnost nalezljivih bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalcev.

Navodila in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih posamični vladni akti ali ukrepi, sprejeti za zajezitev epidemije zaradi nalezljive bolezni COVID-19, navajajo kot pogoj za sprostitev oziroma opravljanje določene dejavnosti, ostajajo kot obvezna v veljavi še naprej do njihove spremembe ali preklica. Tako v veljavi ostajajo vsi predpisani higienski ukrepi, med drugim tudi obvezno nošenje zaščitnih mask, in sicer:

  • v zaprtih javnih prostorih, kjer je medsebojna razdalja manjša od 1.5 metra,
  • v javnih prevoznih sredstvih,
  • pri osebah z respiratornimi obolenji,
  • pri zaposlenih v zdravstvenih ustanovah glede na stopnjo izpostavljenosti,
  • pri zaposlenih v vseh domovih za ostarele in vzgojno varstvenih zavodih za osebe s posebnimi potrebami,
  • pri obiskovalcih zdravstvenih ustanov, domov za ostarele in vzgojno varstvenih zavodih za osebe s posebnimi potrebami.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada je na današnji dopisni seji prerazporedila sredstva za več namenov, med drugim za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije ter za pokrivanje izpada prihodka za javne in zasebne vrtce.

Iz splošne proračunske rezervacije smo razporedili sredstva različnim proračunskim uporabnikom v skupni višini 31,57 milijona evrov, in sicer za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ter dodatka za rizične razmere po Kolektivni pogodbi za javni sektor.

Iz splošne proračunske rezervacije smo Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport razporedili sredstva v višini 2.807.924,97 evra, in sicer za pokrivanje izpada prihodka za javne in zasebne vrtce. Na podlagi ZIUZEOP namreč zasebnim vrtcem v času epidemije pripadajo sredstva iz državnega proračuna v višini 85 % za posameznega otroka. Hkrati je v ZIUEZOP določeno, da državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni uporabniki proračuna, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne zaračunajo, vsi stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva po ZIUZEOP, pa se krijejo iz državnega proračuna.

Ministrstvo za finance pa znotraj svojega finančnega načrta prerazporeja sredstva v višini 86.407,42 evra. ZIUZEOP namreč določa izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za prejemnike nizkih pokojnin in prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v Sloveniji.

Ministrstvu za izobraževanje smo iz splošne proračunske rezervacije prerazporedili še sredstva v višini 6450 evrov za enkratni solidarnostni dodatek za 43 študentov višjih šol.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada je sprejela mnenje o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 100.d, 100.e, 100.f in 100.g člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Vlada meni, da pobuda za oceno ustavnosti ni utemeljena.

Vlada med drugim ugotavlja, da pobudnice niso izkazale nastanka škode v primeru, če se sprejeti ukrepi še naprej izvršujejo. V upravnih postopkih še vedno lahko sodelujejo nevladne organizacije in vse druge stranke, ki jih ukrepi zadevajo. Če pobudnice niso zmožne poenotiti svojih stališč in skupaj nastopati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, to še ne pomeni, da je izdano gradbeno dovoljenje nezakonito ali da bodo nastale težko popravljive posledice za okolje. Upravni postopki ne bi smeli biti poligon za uresničevanje parcialnih interesov posameznih nevladnih organizacij. Prav tako se nevladne organizacije ne vključijo v izdajo vseh gradbenih dovoljenj, pa to še ne pomeni, da so ta gradbena dovoljenja zato nezakonita oziroma da je za okolje nastala škoda. Nevladne organizacije imajo še vedno možnost uveljavitve pravnega varstva, njihova pravna sredstva pa se bodo prednostno obravnavala, tako da kljub izvrševanju ZIUZEOP na okolju ne bo nastala okoljska škoda. Poleg tega iz Aarhuške konvencije ne izhaja, da mora imeti dostop do pravnega varstva vsaka nevladna organizacija, temveč zgolj tista, ki zastopa vključeno javnost.

Na drugi strani si država prizadeva s sprejetimi ukrepi oživiti gospodarstvo in v ta namen postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je prvi pogoj za izvedbo investicije, narediti učinkovitejše. To so investicije, ki so med drugim strateškega pomena za državo in bodo morale biti v vsakem primeru izvedene. Zaradi slabega položaja gospodarstva (in zlasti negativnih napovedi za bližnjo prihodnost) pa je trenutna usmeritev države, da se začnejo izvajati v čim krajšem času, kar bo spodbudilo gospodarsko aktivnost in posredno omililo negativne posledice za državo in gospodarstvo.

Vir: Ministrstvo za finance