Skoči do osrednje vsebine

13. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji seji sprejela Predlog novele Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ter Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19.

Vlada je sprejela besedili predlogov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo (t.i. protikorona paket 1) ter Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (t.i. protikorona paket 2) ter ju bo predložila v skladu s 143. členom Poslovnika državnega zbora v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo dodatno opredeljuje nekatere rešitve, s katerimi se popravljajo nejasnosti ZIUZEOP. Specifični cilji predlaganih ukrepov ostajajo ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej najbolj ogroženih zaradi bolezni COVID-19, izredna pomoč samozaposlenim, izboljšanje likvidnosti podjetij, pomoč znanstveno raziskovalnim projektom za boj z epidemijo bolezni COVID-19, znižanje sejnin in funkcionarskih plač na državni ravni, oprostitev plačila storitev distribucije in pomoč kmetijstvu.

Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 pa pristopa k oblikovanju strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Ključni so ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest.

Cilji predloga zakona so olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi, preprečiti hujšo gospodarsko škodo, ohraniti delovna mesta v gospodarskih družbah, zagotoviti zadostne srednjeročne likvidnosti v bančnem sistemu in optimizacija izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije. Za oživitev proizvodnje bodo potrebni dodatni finančni instrumenti, zlasti v obliki dodatnih poroštev Republike Slovenije za najem bančnih kreditov.

Podrobneje bodo rešitve in ukrepe, ki jih prinašata predloga zakonov, predstavili resorni ministri na novinarskih konferencah v sredo, četrtek in petek, ob 11. uri.

Vir: Ministrstvo za finance

Postopno sproščanje sodnih in upravnih zadev ob varovanju zdravja in življenja vseh udeležencev v postopkih

Vlada je na današnji redni seji sprejela predlog novele Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo.

Glavni namen interventnega zakona ostaja enak, in sicer, da se v tem prehodnem obdobju omogoči takšne ukrepe, ki so usmerjeni v preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti.

Glede na dejstvo, da so ukrepi, ki so bili sprejeti na raznovrstnih področjih prinesli rezultate in epidemija postaja vse bolj obvladljiva je tudi na področju pravosodja treba pripraviti podlago za postopno izhodno strategijo.

Na področju sodnih zadev želi ministrstvo omogočiti postopno in hkrati čim bolj široko delovanje sodstva ob izpolnitvi vseh pogojev za njegovo varno delovanje kot tudi varno udeležbo strank v teh postopkih. Hkrati pa se je treba zavedati, da določene omejitve, ki so bile in še vedno so usmerjene v omejitev javnega življenja, javnih storitev in gibanje državljanov, posledično otežujejo tudi uveljavljanje pravic posameznikov. Pri tem je potrebna posebna previdnost, da se v takšnih razmerah ne omogoči oškodovanja pravic šibkejših strank, predvsem tistih, ki nimajo stalnega dostopa do kvalificiranega pravnega svetovanja in zastopanja, upoštevaje vse omejitve, ki so bile sprejete zaradi preprečitve širjenja te nalezljive bolezni. Zato je nujno, da se delovanje sodstva začne postopoma in ne hipno in posledično na škodo strank, še posebej tistih najšibkejših.

Nadaljnja rešitev je povezana s postopki zaradi insolventnosti, katere Zakon o sodiščih šteje med nujne zadeve, vendar je predsednik Vrhovnega sodišča RS v skladu s pristojnostjo, ki mu jo daje 4. člen ZZUSUDJZ, v odredbi z dne 30. 3. 2020 določil, da se štejejo za nenujne zadeve. Po določbi tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopkih zaradi insolventnosti tisti, kdor zamudi rok ali izostane z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroka ne more več vložiti.  Predlagana možnost vložitve vloge tudi po preteku časa bo lahko vplivala na odločitev predsednika Vrhovnega sodišča RS pri presoji ali postopke zaradi insolventnosti uvrsti oziroma določi nazaj med nujne postopke, saj nova predlagana ureditev, glede na razmere v državi, strankam v teh postopkih omogoča učinkovito izvajanje in varstvo njihovih pravic. Kljub morebitni zamudi roka lahko vlogo, izjavo, ugovor ali listino podajo tudi po roku, ker to ne zavleče postopka, saj sodišče odločbe še ni izdalo. S tem se prepreči, da bi za stranko nastopile neugodne posledice zaradi zamuda roka, če je razlog oziroma vzrok za zamudo roka epidemija COVID-19.

Na področju upravnih zadev bo z novelo omogočeno vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov tudi v nenujnih zadevah. Zaradi še vedno prisotne nevarnosti širjenja virusne okužbe se v teh zadevah predlaga vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, ker do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo. Ker se ureja vročanje nenujnih zadev, v katerih roki v času začasnih ukrepov ne tečejo, naslovnik ne bo dolžan nemudoma nekaj storiti, lahko pa bo to storil in s tem omogočil nadaljevanje postopka, na primer poslal dokaze, ki so potrebni za odločitev.

Poleg vročanja se z novelo omogoča izvedbo ustnih obravnav tudi v nenujnih zadevah (sedaj le v nujnih), vendar bo moral organ poskrbeti, da ne bo prihajalo do možnosti širjenja virusne okužbe in tako zavarovati zdravje in življenje udeležencev postopka.

S predlogom novele interventnega se torej, ob upoštevanju trenutne strokovne ocene v zvezi s širjenjem virusne okužbe COVID-19, želi vzpostaviti pogoje za vodenje postopkov v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah, če se v postopkih ali zaradi postopkov ne povečujejo možnosti širjenja virusne okužbe in ogroža zdravje in življenje udeležencev v postopkih.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Razrešitev direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve

Vlada je izdala odločbo o razrešitvi Antona Zakrajška s položaja direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve.

Direktor zavoda Anton Zakrajšek je dne 20.4.2020 podal prošnjo za razrešitev z mesta direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve. Pri tem kot razloge za razrešitev navaja slabo zdravstveno stanje in željo po zagotovitvi operativnega direktorja s polnimi pooblastili za vodstvo Zavoda, še posebej v teh kriznih časih.

Anton Zakrajšek, je bil na položaj direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve imenovan  za mandatno obdobje štirih let in sicer od 1.9.2017 do 31.8.2021.

V skladu z drugim odstavkom 22. člena Zakona o javnih gospodarskih službah direktorja javnega gospodarskega zavoda imenuje in razrešuje ustanovitelj zavoda, ki je Vlada Republike Slovenije, če ni z aktom o ustanovitvi za to pooblaščen upravni odbor, in sicer na podlagi javnega razpisa ter pod pogoji, na način in po postopku, določenim s statutom.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve

Vlada je z dnem 22. 4. 2020 imenovala Tomija Rumpfa za vršilca dolžnosti direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve in sicer do imenovanja novega direktorja, vendar največ za eno leto oziroma najdlje do 21. 4. 2021.

Tomi Rumpf, doktor veterinarske medicine, je v času svojega službovanja opravljal funkcijo direktorja Javnega zavoda Kobilarna Lipica in Lipica Turizem, direktorja Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah in funkcijo svetovalca generalnega direktorja v podjetju Bankom. Bil je tudi vodja kabineta ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in med drugim opravljal tudi različne vodstvene funkcije v Skupini Perutnine Ptuj.

 Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Iskalnik