Vlada ponovno uvaja izvajanje elektivnih (nenujnih) zdravstvenih storitev za paciente

Vlada je na današnji dopisni seji izdala Odlok o dopolnitvi Odloka o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19. Z dopolnitvijo odloka se ponovno uvaja izvajanje elektivne (nenujne) ambulantne specialistične dejavnosti (ambulantna specialistka, ambulantna diagnostika), rehabilitacije in drugih nenujnih oblik zdravljenja. Vendar le za paciente, ki imajo negativno epidemiološko anamnezo in nimajo prisotnih znakov okužbe dihal in pri katerih bi opustitev ali preložitev zdravstvene storitve vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja. Odlok bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

Podrobnejša navodila za sprejem in obravnavo teh pacientov je pripravila strokovna svetovalna skupina pri Ministrstvu za zdravje. V navodilih so opredeljeni preventivni in drugi ukrepi, ki pri obravnavi pacientov zagotavljajo pogoje za njihovo varno obravnavo in učinkovito preprečevanje  širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Poleg tega pa tudi, kako preveriti negativno epidemiološko anamnezo in morebitno prisotnost znakov za okužbo dihal pri teh pacientih. Nenujne zdravstvene storitve lahko izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo zagotovljene pogoje za izvedbo primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave – to vključuje zagotavljanje vseh organizacijskih, kadrovskih in tehničnih pogojev.

Za ponovno in postopno uvajanje zagotavljanja nenujnih oblik zdravljenja so se na Ministrstvu za zdravje odločili, da se razbremeni izvajalce zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, zagotovi pretočnost bolnikov iz primarnega na sekundarni nivo in čimprej zagotovimo zdravstveno obravnavo tudi drugim pacientom, če bi opustitev zdravstvenih storitev lahko vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja pacienta. Poleg tega pa se s spremembo odloka poskuša zmanjšati tudi učinek sprejetih ukrepov na podaljševanje čakalnih dob.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Odlok o spremembah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o spremembi Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. 

V Odloku o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji se drugi odstavek 2.a člena spremeni tako, da se glasi: »(2) V prodajalnah z živili lahko nakup v času od 8.00 do 10.00 ure ter zadnjo uro obratovalnega časa opravijo izključno ranljive skupine (npr. invalidi, starejši od 65 let, nosečnice). Starejši od 65 let, lahko opravijo nakup samo v tem času.  Potrošnik, starejši od 65 let, izkazuje svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb.«.

To pomeni, da lahko v prodajalnah z živili nakup v času od 8.00 do 10.00 in zadnjo uro pred zaprtjem prodajalne opravijo izključno ranljive skupine, kamor spadajo nosečnice, invalidi in starejši od 65 let. 

Odlok tudi določa, da potrošniki, starejši od 65 let,  izkazujejo svojo starost z osebno izkaznico oz. drugo javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb.

Odlok začne veljati 10. aprila 2020.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Vlada izdala Odlok o prepovedi opravljanja zračnega prevoza v Republiki Sloveniji

Zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja se prepove opravljanje mednarodnega rednega in posebnega (čarterskega) prevoza potnikov ter letenje zrakoplovov splošnega letalstva s pristanki na območja javnih letališč državnega in lokalnega pomena. Prepoved velja od 14. aprila 2020 (od 00:00 ure) do 27. aprila 2020 (do 24.00 ure) za mednarodni zračni prevoz, ki se opravlja v Evropski uniji na podlagi predpisov Evropske unije, ter od 14. aprila 2020 (od 00:00 ure) do preklica za mednarodni zračni prevoz iz držav ali v države, ki niso članice Evropske unije.

Prepoved iz prejšnjega člena ne velja za zrakoplove, ki opravljajo mednarodni redni in posebni (čarterski) zračni prevoz blaga in/ali pošte (cargo/mail) in za zrakoplove, ki opravljajo mednarodne zračne prevoze brez prevoza potnikov na letih v svojo bazo, na letih na vzdrževanje ter na letih namenjenih parkiranju zrakoplovov. 

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vpoklic pomožnih policistov do 31. decembra 2020

Vlada Republike Slovenije je sklenila, da se zaradi zavarovanja državne meje in ker je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov, vpokliče pomožne policiste za opravljanje nalog policije do 31. decembra 2020. 

Policija opozarja na nadaljevanje rasti števila nezakonitih prestopov zunanje schengenske meje, pri tem pa je kadrovska zasedenost slovenske policije povprečno 70-odstotna in policiji tako primanjkujejo tudi policisti za varovanje državne meje. Poleg tega so v letošnjem letu napovedane številne množične prireditve na cesti, ki zahtevajo veliko število prometnih policistov za varovanje in urejanje prometa, policisti prometniki pa sodelujejo tudi pri zaporah in omejitvah cestnega prometa zaradi aktivnosti, povezanih z epidemijo COVID-19. Letos je policija opravila tudi več nalog varovanja, kar je zahtevalo sodelovanje večjega števila policistov. Zaradi epidemije COVID-19 policisti preverjajo tudi spoštovanje sprejetih ukrepov, pričakovati pa je mogoče, da bi zaradi epidemije prišlo do izpada večjega števila aktivnih policistov, ki bi jih nadomestili s pomožnimi policisti. 

Zaradi navedenih razlogov je bila večina pomožnih policistov že vključena v pomoč pri varovanju državne meje in pri nadomeščanju rednih policistov, ki so opravljali zavarovanje zahtevnejših dogodkov. Obvladovanje varnostnih izzivov se bo v nadaljevanju leta stopnjevalo, zato je utemeljeno pričakovati tudi povečan obseg nalog na različnih področjih dela policije. 

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja

Vlada je na današnji dopisni seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (poplavna uredba). 

Sprememba poplavne uredbe je bila potrebna zaradi uskladitve z okoljskimi predpisi. Poplavna uredba je bila izdana že leta 2008, ko predpisi s področja varstva okolja še niso predvideli možnosti izvedbe predhodnega postopka pod zakonsko določenimi pogoji. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1F) je namreč uvedel tako imenovani predhodni postopek za posege, kjer sploh lahko pričakujemo pomembne vplive na okolje. Gre za posege, pri katerih je na splošni in abstraktni ravni zaradi značilnosti nameravanega posega ali njegove lokacije  mogoče pričakovati pomembnejše vplive, v predhodnem postopku pa se ugotovi, ali je za posamezni predvideni poseg res mogoče pričakovati pomembnejše vplive in je zato treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje. 

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada sprejela Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji izdala Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Glavni razlog spremembe Odloka o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije je prilagoditev na trenutne razmere. Zaradi obvladovanja razmer, ki jih je povzročila epidemija, vezana na okužbo s COVID-19, se je pojavila potreba po zagotavljanju dodatnih kapacitet v okviru uporabe stvarnega premoženja, ki bi služile za namene nastanitve, logistiko in druge potrebne ukrepe. V ta namen se v odloku dodaja člen, ki ustanoviteljici omogoča, da lahko v primeru potreb ob elementarnih nesrečah, razglašene epidemije ali vojnega stanja nastanitvene in druge kapacitete v okviru stvarnega premoženja v lasti ustanoviteljice nameni za potrebne nastanitve, logistiko in druge ukrepe. V nadaljevanju se zaradi enakega razloga spreminja oziroma dopolnjuje tudi člen, ki določa vrsto dejavnosti, ki jo zavod opravlja, ter člen, ki določa pristojnosti ustanoviteljice. Odlok pa se deloma spreminja tudi v členu, ki določa organe zavoda, njihovo imenovanje in poslovanje. 

Vir: Generalni sekretariat vlade

Vlada sprejela spremembe in dopolnitve Programa razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2016-2020  

Vlada program razvoja koprskega pristanišča sprejme za obdobje vsakih pet let. S sklepom z dne 30. 6. 2016 je sprejela Program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2016-2020, z vladnima sklepoma z dne 30. 5. 2018 in z dne 9. 5. 2019 pa še spremembe in dopolnitve tega načrta. 

Program razvoja pristanišča se lahko letno spreminja in dopolnjuje. Z gradivom se dopolnjuje načrt s predlaganimi rešitvami na področju razvoja pristaniške infrastrukture. 

Zaradi nujnih naložb, potrebnih za razvoj pristanišča in varnosti v pristanišču ter iz razloga prilagajanja novim potrebam trga, se v Program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2016-2020 vključujejo nove naložbe, katerih nepravočasna realizacija bi pomenila gospodarsko škodo tako Luki Koper d.d. kot državi. Nekaterim naložbam se spreminja ocenjena vrednost iz razloga pridobitve natančnejše projektne dokumentacije. V nekaterih primerih so se že izvedli postopki javnih naročil, pri katerih se je izkazalo, da vrednosti investicij odstopajo od ocenjene vrednosti v programu razvoja pristanišča.  Iz veljavnega programa razvoja pristanišča se umikajo določene naložbe, ter dodajajo nove, nujno potrebne za nadaljnji začrtani razvoj pristanišča. Skladno z navedenim je potrebno dopolniti in spremeniti zadnji veljavni Program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2016-2020.

Investicije v razvoj pristaniške infrastrukture obsegajo investicije v obstoječe predmete pristaniške infrastrukture zaradi njihovega izboljšanja, rekonstrukcije ali povečanja zmogljivosti ter izgradnjo oz. izdelavo novih predmetov pristaniške infrastrukture.

Investicije v nove predmete pristaniške infrastrukture izvede koncesionar Luka Koper d.d. v svojem imenu in za svoj račun, tako da neposrednih finančnih posledic za proračun ni. Koncesionar ne pridobi lastninske in solastninske pravice na predmetu infrastrukture, razen če je na predmetu pristaniške infrastrukture ustanovljena stavbna pravica, ki pa se ustanovi za čas trajanja koncesijskega razmerja. Enako investicije v izboljšavo, rekonstrukcijo in razširitev zmogljivosti obstoječih predmetov pristaniške infrastrukture izvede koncesionar v svojem imenu in za svoj račun. 

Koncesionar v svojih poslovnih knjigah vodi ločeno računovodsko evidenco o investicijskih vlaganjih v posamezne predmete pristaniške infrastrukture, iz katere je razviden predmet vlaganj, višina vlaganj, amortizacijska doba in še neamortizirana vrednost vlaganj. Koncesionar mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor. Skladno z določili uredbe in koncesijske pogodbe je koncedent ob prenehanju koncesijskega razmerja dolžan koncesionarju povrniti vložena sredstva v razvoj pristaniške infrastrukture v višini revidiranega še neamortiziranega dela vrednosti vlaganj v naprave, opremo in objekte koncesije.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Stališče Slovenije glede sporočila Evropske komisije o usklajenem gospodarskem odzivu na epidemijo

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela stališče Slovenije glede Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu Svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki in Evroskupini - Usklajen gospodarski odziv na izbruh virusa Covid-19. Slovenija sporočilo podpira.

Sporočilo Komisije predstavlja takojšen odziv za ublažitev gospodarskega vpliva Covid-19 in zajema ukrepe na štirih področjih, do katerih se je Slovenija podrobneje opredelila. Med drugim pozdravljamo prizadevanja Komisije za evropsko usklajene in solidarne ukrepe ter rešitve za učinkovito obvladovanje izrednih razmer na področju javnega zdravja državljanov v EU. Menimo, da le z zagotavljanjem solidarnosti na enotnem trgu v smislu koordiniranih dobav medicinske opreme, koordiniranih čezmejnih transportnih rešitev za pretok nujnega tovora in nujnih gibanj EU državljanov preko meja držav članic lahko zagotovimo učinkovite rešitve tako na področju zagotavljanja javnega zdravja državljanov EU, nujne prehranske oskrbe državljanov EU kot tudi pomoči vsem gospodarskim sektorjem EU, ki so zaradi virusne krize najbolj prizadeti. 

Pozdravljamo tudi pripravljenost Evropske investicijske banke, da z različnimi spremembami dosedanjih pogodb, instrumentov ter preusmeritvijo obstoječih sredstev pripomore k pomoči najranljivejšim podjetjem zaradi situacije z izbruhom Covid-19. Pozdravljamo tudi zagotovitev prožnosti pri uporabi Evropskega socialnega sklada za spopadanje s posledicami trenutne krize.

Slovenija načrtuje uporabo sredstev evropskih investicijskih in strukturnih skladov, Solidarnostnega sklada in Sklada za prilagoditev globalizaciji tako za nove ukrepe v odziv na Covid-19 na področju zdravstva, podjetništva in sociale, kot za preoblikovanje nekaterih obstoječih ukrepov na omenjenih področjih v odziv na Covid-19 iz sredstev evropske kohezijske politike, pri čemer pa v skladu s kriznimi razmerami pričakuje ustrezno prilagoditev pravil tudi na evropski ravni (na primer javno naročanje, državne pomoči, zagotavljanje višjih predplačil oziroma likvidnostnih sredstev, prilagoditev namenov porabe, podaljšanje obdobja upravičenosti), ki bodo poleg celovitega omogočili tudi hitro in učinkovito ukrepanje.

Slovenija podpira tudi, da se v celoti uporabi prožnost, ki jo omogoča fiskalni okvir EU, da bi države članice lažje obvladale izbruh Covid-19 in njegove posledice. S tem se bodo neposredni ukrepi za obvladovanje izrednega dogodka ocenjevali kot enkratni in se zato pri preverjanju spoštovanja pravil Pakta za stabilnost in rast ne bodo upoštevali. Podpiramo tudi aktivacijo splošne odstopne klavzule, ki omogoča začasen odstop od pravil Pakta za stabilnost in rast, saj ocenjujemo, da je za spopadanje z ekonomskimi posledicami pandemije koronavirusa potreben odločen odziv. 

Vir: Ministrstvo za finance

Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe o spremembi Uredbe glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19

Vlada je sprejela stališče glede predloga Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe o splošnih določbah št. 1303/2013 in Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj št. 1301/2013, ki omogočajo izredno prožnost pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov za odziv na izbruh COVID-19. Slovenija pozdravlja predlog uredbe.

Predlog uredbe, ki je del drugega svežnja ukrepov Evropske komisije za odziv na izbruh COVID-19, omogoča prerazporeditev dodeljenih sredstev za leto 2020 med skladi in regijami. Odpravlja zahtevo po tematski osredotočenosti, uvaja možnost sto odstotnega sofinanciranja projektov in zmanjšuje določena administrativa bremena. Dodatna prožnost je predvidena tudi na področju izvajanja finančnih instrumentov.

Vir: Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Slovenija bo preko mehanizma Unije na področju civilne zaščite poslala materialno pomoč za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 Bosni in Hercegovini ter Srbiji

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela odločitev, da se Bosni in Hercegovini, na podlagi dvostranske prošnje za pomoč in na podlagi prošnje prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19, pošlje materialno pomoč v obliki sredstev za nujno začasno namestitev (šotori, postelje, spalne vreče, grelci, odeje, pribor, stojala za smeti). Ocenjena vrednost pomoči, skupaj s prevozom, znaša 133.000,00 evrov.

Vlada je na dopisni seji sprejela tudi odločitev, da se Republiki Srbiji, na podlagi prošnje prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite ob soočanju s prezasedenostjo migrantskih centrov ob izbruhu koronavirusa SARS-CoV-2 in pandemije bolezni COVID-19, pošlje materialno pomoč v obliki sredstev za začasno namestitev migrantov (šotori, postelje, spalne vreče, grelci, odeje, pribor, stojala za smeti). Ocenjena vrednost pomoči, skupaj s prevozom, znaša 133.000,00 evrov.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Republika Slovenija zaprosila za mednarodno pomoč pri zagotavljanju transporta zaščitnih sredstev in opreme

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji v četrtek, 9. aprila, sprejela odločitev, da Republika Slovenija zaradi zagotavljanja sredstev za odziv na epidemijo nalezljive bolezni covid-19 zaprosi za mednarodno pomoč v obliki prevoza zaščitnih sredstev v Republiko Slovenijo. Za mednarodno pomoč bo zaprosila prek Nata, in sicer Centra za usklajevanje pomoči ob nesrečah (EADRCC). Za izvršitev sklepa je vlada zadolžila Ministrstvo za obrambo prek Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Zaradi pomanjkanja materialnih sredstev za odziv na epidemijo nalezljive bolezni covid-19 je Vlada Republike Slovenije ocenila, da je poleg že izvedenih ukrepov za nabavo teh sredstev in opreme potrebna dodatna mednarodna pomoč predvsem pri zagotavljanju transporta.  

Vir: Ministrstvo za obrambo

Vlada na današnji dopisni seji sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi z zagotavljanjem bivanjskih enot države

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo poslanca Prednik Janija  v zvezi z zagotavljanjem bivanjskih enot države zdravstvenim delavcem in tistim, ki v nastali situaciji, zaradi koronavirusa, opravljajo nujna dela za omejevanje virusa in odpravo posledic le tega. 

Ministrstvo za javno upravo je podatke za odgovore na zastavljena vprašanja pridobilo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Vlada Republike Slovenije je Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje podelila nalogo koordinacije v zvezi iskanja podatkov o možnosti namestitve in zapolnjevanje kapacitet za:a) osebje, ki v času COVID-19 opravlja nujne naloge terb) osebe, ki so prebolele okužbo s COVID-19, vendar se še ne morejo vrniti v svoje domače okolje.

Vlada Republike Slovenija se zaveda, da se veliko število zdravstvenih delavcev, reševalcev, gasilcev, vojakov, policistov, pripadnikov civilne zaščite in zaposlenih v drugih javnih službah, ki morajo zagotavljati 24 urno delovanje, dnevno vozi na delovno mesto iz oddaljenih krajev. Zaradi začasne ukinitve delovanja javnega prometa so možnosti prihoda na delo omejene, saj delavci lahko na delo pridejo le z osebnim avtomobilom in jim vsakodnevna vožnja na in iz dela, ob veliki obremenjenosti na delovnem mestu, predstavlja še dodatno obremenitev. 

Uprava RS za zaščito in reševanje, v sodelovanju z ministrstvi, pristojnimi za javno upravo, gospodarstvo, šolstvo in šport ter obrambo v tem trenutku zbira podatke o prostih namestitvenih kapacitetah v lasti teh ministrstev za potrebe začasne namestitve oseb, ki delajo v zgoraj citiranih panogah. Poleg aktivnosti, ki jih vodi Uprava RS za zaščito in reševanje, rešujejo začasne nastanitve svojih zaposlenih tudi vodstva bolnišnic v dogovorih z župani občin. Le ti so že dali na razpolago svoje proste kapacitete, javljajo pa se tudi lastniki privatnih stanovanj.  

Kot že navedeno, Uprava RS za zaščito in reševanje na državni ravni zbira tudi podatke o prostih in primernih kapacitetah za začasno namestitev bolnikov, ki jim bo zdravstveno stanje dovoljevalo, da se vrnejo v domače okolje, pa to zaradi socialnih ali zdravstvenih indikacij ne bo mogoče. 

Uporabniki državnih stanovanj so javni uslužbenci v najširšem pomenu (državni uradniki, vojaki, policisti, …), uslužbenci na položaju in funkcionarji. Le ti so v trenutnih okoliščinah ravno tako nujno potrebni za delovanje države. Poleg navedenega je potrebno poudariti, da v državnih stanovanjih v večini primerov prebivajo tudi družine nosilca najema, posledično pa jim ta stanovanja predstavljajo edini dom. Upoštevaje, da je eden ključnih ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19, omejitev gibanja, je primerno, da državna stanovanja uporabljajo njihovi dosedanji uporabniki. V kolikor bi se nosilci najema državnih stanovanj prostovoljno odločili omogočiti bivanje v enotah osebam, ki delajo v zdravstvu, pa najemodajalci temu ne bi oporekali.

Vir: Ministrstvo za javno upravo 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi z nedelom določenih nižjih uradnikov

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z nedelom določenih nižjih uradnikov in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Vlada uvodoma pojasnjuje, da so obveznosti iz delovnega razmerja uradnika opredeljene predvsem v dveh sistemskih zakonih, in sicer Zakonu o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU), ki ureja delovna razmerja v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ureja delovna razmerja v ostalih subjektih javnega sektorja. Prav tako je treba upoštevati, da tako v državnih organih in občinah, kot tudi v drugih subjektih javnega sektorja (javni zavodi, javne agencije, javni skladi) veljajo še področni zakoni, ki tudi urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev.   

Za uradnike veljajo določene posebnosti zaradi narave dela, ki ga opravljajo. S svojim delom uresničujejo javni interes in za njihovo delo se porabljajo javna sredstva. Uradniki izvršujejo javne naloge zaradi zadovoljevanja javnega interesa, kar morajo upoštevati pri opravljanju svojega dela. V skladu z uslužbensko zakonodajo je temeljna obveznost vsakega javnega uslužbenca vestno opravljanje njegovega dela, ki ga mora opravljati skladno s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike javnih uslužbencev, kar izhaja iz ZJU.

Obveznosti uradnikov so po ZJU opredeljene tako, da je poudarjena predvsem njihova strokovnost, etičnost, pravilnost in smotrnost dela, pri čemer v zvezi s poslansko pobudo Vlada izpostavlja predvsem naslednji načeli sistema javnih uslužbencev:

- načelo odgovornosti za rezultate, po katerem javni uslužbenec odgovarja za kvalitetno, hitro in učinkovito izvrševanje zaupanih javnih nalog;

- načelo dobrega gospodarja, na podlagi katere mora javni uslužbenec javna sredstva uporabljati gospodarno in učinkovito, s ciljem doseganja najboljših rezultatov ob enakih stroških oziroma enakih rezultatov ob najnižjih stroških.  

Vlada v zvezi s poslansko pobudo v nadaljevanju pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito in smotrno delovanje uradnikov v naši pravni ureditvi že urejena (disciplinsko, kazensko in materialno). Vsi javni uslužbenci so namreč v skladu z veljavno ureditvijo v določenih primerih že sedaj lahko poklicani na odgovornost oziroma so ustrezno sankcionirani. Zakonodaja omogoča, da se ob ugotovljenih kršitvah pri opravljanju dela javnih uslužbencev uveljavijo tudi sankcije, ki jih zakonodaja daje za te primere na voljo, in sicer uveljavljanje disciplinske, odškodninske in kazenske odgovornosti. 

Glede disciplinske odgovornosti se za javne uslužbence uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih o disciplinski odgovornosti. Javni uslužbenec lahko poleg disciplinske odgovornosti odgovarja tudi za prekršek in kaznivo dejanje. Vse te odgovornosti ne izključujejo disciplinske odgovornosti. Kazenski zakonik (KZ-1)  določa »Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva«, ki se nanašajo na naslednja kazniva dejanja uradnih oseb oziroma javnih uslužbencev. 

Če ima kršitev delovnih obveznosti javnega uslužbenca vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko javnemu uslužbencu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, kar izhaja iz ZDR-1. Nadalje delodajalec v skladu z ZJU odpove pogodbo o zaposlitvi tudi javnemu uslužbencu, za katerega se ugotovi, da je nesposoben za svoj položaj oziroma za svoje delovno mesto. Javni uslužbenec je na podlagi ZJU nesposoben za svoje delovno mesto, če ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov. Šteje se, da javni uslužbenec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, če ne opravlja dela v določenih ali dogovorjenih rokih oziroma naloženega dela ne opravlja strokovno in kakovostno. 

Odškodninska odgovornost javnih uslužbencev, zaposlenih v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti je posebej urejena v ZJU.

Vlada posebej izpostavlja, da skladno z ZJU o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca iz delovnega razmerja odloča predstojnik organa, ki je odgovoren, da skladno s predpisi vodi delo organa in tudi odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, prav tako pa je predstojnik tisti, ki ugotavlja morebitne kršitve ter ustrezno ukrepa zoper kršitelje. 

Upoštevaje vse navedeno v zvezi s prejeto poslansko pobudo Vlada torej pojasnjuje, da veljavna uslužbenska zakonodaja že sedaj omogoča, da se ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih pri izpolnjevanju delovnih obveznosti uradnika po potrebi uvede in izpelje ustrezen postopek (postopek ugotavljanja nesposobnosti, disciplinski, odškodninski ali kazenski postopek) ter ugotovi njegova odgovornost. Po mnenju Vlade je veljavna ureditev ustrezna, saj obstoječa zakonodaja predvideva tako različne vrste odgovornosti javnih uslužbencev kot tudi omogoča ustrezno ukrepanje predstojnikov v primeru neprimernega, nevestnega ali nezakonitega dela javnih uslužbencev. Kot že navedeno, je v skladu z uslužbensko zakonodajo predstojnik tisti, ki vodi delo organa, ki odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev ter ugotavlja kršitve in ustrezno ukrepa zoper kršitelje. 

Upoštevaje vse navedeno Vlada meni, da je veljavna ureditev ustrezna, sprejem posebnega interventnega zakona pa ni potreben. 

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Razrešitev in imenovanje generalne direktorice Direktorata za okolje 

Vlada je imenovala mag. Katjo Buda za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za okolje, vendar največ za šest mesecev, in sicer najdlje do 14. 10. 2020. Mag. Tanja Bolte pa se z dnem 14. 4. 2020 razreši s položaja generalne direktorice Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor. 

Mag. Katja Buda je magistra kemijske tehnologije. Na Agenciji RS za okolje  od leta 2012 vodi Sektor za integralna dovoljenja, med leti 2008 in 2012 je na MOP vodila Sektor za okolje  na Direktoratu za okolje. Med leti 2004 in 2007 je bila direktorica RRA Notranjo-kraške regije d.o.o, pred tem pa na ARSO državna podsekretarka. Na Upravi RS za zaščito in reševanje je bila svetovalka direktorja za nesreče z nevarnimi snovmi, industrijske in tehnološke nesreče, svojo pot pa je začela na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo kot mlada raziskovalka na Katedri za anorgansko kemijsko tehnologijo.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada imenovala predstavnike ustanovitelja v svetu Psihiatrične bolnišnice Vojnik

Vlada je na današnji dopisni seji kot predstavnike ustanovitelja v svetu javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrična bolnišnica Vojnik za štiriletni mandat imenovala:  doc. dr. Branka Bregarja,  Roka Petraviča,  mag. Marjana Ferjanca in  Vido Podergajs.

Razlog za imenovanje je potek mandata dosedanjega sveta javnega zdravstvenega zavoda. Predstavnikom ustanovitelja začne teči mandat z ustanovno sejo sveta javnega zdravstvenega zavoda. 

Vir: Ministrstvo za zdravje

Seznanitev vlade s potekom mandata člana ter odpoklic in imenovanje članov Upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije 

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila s potekom mandata člana upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije Andreja Verhovnika Marovška z 22. 3. 2020. 

Vlada Republike Slovenije je hkrati odpoklicala člane upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije: mag. Jadranko Gustinčič, mag. Andreja Hudoklina, Tomislava Jurmana, mag. Aleksandra Strela in Vlasto Vivod.

Vlada Republike Slovenije je za člane Upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije z dnem 10. 4. 2020 za mandatno dobo štirih let, in sicer do 9. 4. 2024 imenovala mag. Janjo Garvas Hočevar, Gregorja Štrublja, Natalijo Pelko, Valentina Hajdinjaka, Damijana Perica in Zdravka Cankarja.

Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije v 18. členu določa, da šest članov upravnega odbora imenuje ustanoviteljica. Člani upravnega odbora so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. Vlada Republike Slovenije se je tako seznanila s potekom mandata člana upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije Andreja Verhovnika Marovška z 22. 3. 2020. Hkrati se ji predlaga razrešitev dosedanjih članov in imenovanje novih članov upravnega odbora JGZ Brdo in sicer za mandatno dobo štirih let.

Vir: Generalni sekretariat vlade