Minister za finance mag. Andrej Šircelj je poudaril, da so ukrepi vredni tri milijarde evrov in da ukrepi omogočajo enostavno poslovanje, brez večjih birokratskih ovir.

"V naslednjih dveh mesecih moramo narediti vse, da se epidemija virusa zajezi," je poudaril minister, ki je dodal, da bo t. im. #protiKoronapaket omogočil gospodarstvu preživetje in možnost hitrejšega okrevanja po koncu epidemije, ukrepi pa so namenjeni tudi prebivalstvu, predvsem tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela. "Gospodarstvo bo oproščeno plačila akontacij davkov od dohodkov pravnih oseb in akontacij dohodnine. Samostojni podjetniki bodo oproščeni plačila akontacij davka iz dejavnosti. Vse to z namenom, da se gospodarstvo obdrži," je poudaril mag. Šircelj in opomnil, da lastniki nepremičnin tokrat ne bodo dobili obvestila o vrednotenju nepremičnin, bo prestavljeno, na višino socialnih prejemkov pa vrednost nepremičnin ne bo vplivala. 

"Glavnina finančnih virov bo iz evropskih institucij," je minister odgovoril na novinarsko vprašanje in izpostavil tudi pomen bank v teh kriznih časih. "Banke bodo prejele poroštvo v višini 200 milijonov evrov. V višini 25 % za vse kredite, za katere bo SID banka ugotovila, da je poroštvo upravičeno, oziroma 50 % za kredite podjetij, katerim je bilo z ukrepi onemogočeno poslovanje," je zaključil minister za finance.

Sprejete ukrepe so na novinarski konferenci podrobneje predstavili tudi predsednik vlade Janez Janša, podpredsednica vlade in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, podpredsednik vlade in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in podpredsednik vlade in minister za obrambo mag. Matej Tonin.

Podrobneje o predlaganih ukrepih iz pristojnosti Ministrstva za finance

Med ukrepi na bančnem in finančnem področju, ki jih vsebuje predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo, velja izpostaviti, da bo država dala poroštvo za del veljavnih in zapadlih obveznosti kreditojemalcev, ki bodo zaprosili za odlog na podlagi Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK).

Poroštvo se nanaša na znesek odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog. Višina poroštva je odvisna od vrste kreditojemalca:

• za kreditojemalca, katerega opravljanje dejavnosti je bilo z vladnim ali občinskim odlokom začasno prepovedano, v višini 50 %,
• za kreditojemalca, ki je fizična oseba, v višini 50 %,
• v vseh ostalih primerih v višini 25 %.

Poroštvo velja v enako opredeljeni višini tudi v primeru kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene na novo za namen zagotavljanja likvidnosti zaradi posledic epidemije.

Skupni znesek izdanih poroštev je določen v višini največ 200 milijonov evrov in se ne šteje v kvoto poroštev na podlagi zakona o izvrševanju proračuna. Poroštvo je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke.

Republika Slovenija daje s tem zakonom pooblastilo SID banki, da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi s poroštvom po tem zakonu.

Za gospodarske družbe, ki so jim banke odobrile odlog plačila kredita, velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

S predlogom zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo nekoliko spreminjamo tudi sam ZIUOPOK. V delu zakona, ki trenutno določa prekinitev zapadlosti vseh obveznosti, na podlagi poziva Banke Slovenije in bank določamo, da se bodo obresti na glavnico v času odloga obračunavale, plačevale pa ne.

Predlog predvideva tudi začasni odmik od določenih določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Določenim kategorijam zavezancev bomo zaradi epidemije omogočili začasno prilagojeno izvedbo pregleda stranke ter naknadno izvedbo pregleda stranke.

Zaradi posledic epidemije bomo do 31. maja podaljšali rok, do katerega morajo zavarovalnice v letošnjem letu Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti letna in revizorjeva poročila. Tudi rok za pripravo in javno objavo letnih in polletnih revizorjevih poročil za javne družbe in za borznoposredniške družbe podaljšujemo do 31. maja 2020.

Na davčnem področju predlog zakona določa zamik rokov na področju množičnega vrednotenja nepremičnin. S 1. aprilom se bodo v evidenco vrednotenja vpisale nove posplošne vrednosti. Te bi se morale takoj začeti javno izkazovati, vsem lastnikom pa bi morali poslati potrdila o novih podatkih. Ker smo finančna sredstva za te namene začasno prerazporedili, se bodo nove posplošene vrednosti začele javno izkazovati 1. januarja 2021, zbirno potrdilo lastnikom nepremičnin pa se pošlje najkasneje v osmih dneh po začetku javnega izkazovanja novih posplošenih vrednosti. Za potrebe uveljavljanja pravic iz javnih sredstev se zamik uporabe nobih vrednosti podaljša do 30. junija 2021, do takrat pa se kot podatek o posplošeni vrednosti upošteva tisti, ki je bil nepremičninam določen 26. marca 2020.

Za pomoč zavezancem, ki opravljajo dejavnost, in s ciljem izboljšanja likvidnosti podjetij ne bo treba plačati akontacij davka na dohodek, doseženega z opravljanjem dejavnosti, in akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer za akontacije, ki dospejo v plačilo po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020.

V kmetijstvu bomo plačilo dajatev na katastrski dohodek za leto 2020 vsem lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč ter čebeljih panjev znižali za 50 %.

Predlog zakona je dostopen na sledeči povezavi.