Skoči do osrednje vsebine

Ob dnevu Civilne zaščite slovesnost v zahvalo za nesebično in prizadevno delo posameznikov in organizacij

Na osrednji slovesnosti, ki je ob 1. marcu – dnevu Civilne zaščite danes, 2. marca, potekala na Brdu pri Kranju, so podelili 33 priznanj. Najvišje priznanje, kipec Civilne zaščite je kot nagrado za posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami prejel Maks Lešnik.

Na slovesnosti so priznanja Civilne zaščite vročili zaslužnim pripadnikom Civilne zaščite, poklicnih in prostovoljnih reševalnih sestavov ter drugim posameznikom, skupinam, občinam, gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč za leto 2019. Priznanja so simbolična zahvala za dolgoletno nesebično in prizadevno delo na področju zaščite, reševanja in pomoči, pa tudi za hrabra dejanja ob različnih vrstah nesreč.

V imenu slavnostnega govornika, komisarja za krizno upravljanje v EU Janeza Lenarčiča, ki se je zaradi delovnih obveznosti v Bruselj vrnil prej, kot je bilo načrtovano,  je zbrane nagovoril vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič. Kot je dr. Stančič prebral iz nagovorja komisarja Lenarčiča, je v Civilni zaščito v Sloveniji vključenih približno pet odstotkov prebivalcev, pri čemer v sistemu deluje kar 45 tisoč prostovoljcev. To je po oceni komisarja Lenarčiča zavidljiva udeležba, Slovenci pa smo lahko ponosni na prostovoljstvo, množičnost, bogato tradicijo in znanje. Vendar danes nesreče pogosto ne poznajo državnih meja, zaradi česar je leta 2001 nastal evropski sistem Civilne zaščite. Do danes ima sistem oziroma sodelujoči v njem že bogate izkušnje, pri čemer podpira in dopolnjuje nacionalne dejavnosti, spodbuja sodelovanje in solidarnost med državami na temelju vrednot EU. Komisar Lenarčič je v nagovoru povzel vlogo Republike Slovenije v evropskem sistemu CZ, pri tem pa spomnil tudi, da smo bili v preteklosti tudi mi deležni pomoči drugih držav članic. Načelo solidarnosti je temeljna vrednota tako Slovenije kot EU, je strnil.

Kot glavne cilje komisarja za krizno upravljanje v EU je zapisal prizadevanja za polno vzpostavitev evropske rezervne zmogljivosti za odzivanje na nesreče, povečanje učinkovitosti koordinacije evropskega odziva ob večjih nesrečah, kot je koronavirus, združevanje moči znotraj držav in na ravni EU, v okviru evropskega zelenega dogovora pa krepitev preventive in pripravljenosti ter prilagajanje na različne izzive znotraj EU in v manj razvitih delih sveta.

Komisija za priznanja in nagrade na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je letos potrdila skupaj 275 predlogov za priznanja Civilne zaščite – 145 bronastih znakov, 66 srebrnih znakov, 34 zlatih znakov, 29 plaket in kipec Civilne zaščite. Na osrednji slovesnosti so podelili 33 priznanj, preostala pa bodo v naslednjih dneh podelili na trinajstih regijskih prireditvah po Sloveniji.