Skoči do osrednje vsebine

Vlada sprejela odgovore na več poslanskih vprašanj

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela odgovore na več poslanskih vprašanj.

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi z možnostjo dolgoročne politike razvoja rehabilitacijske dejavnosti

Vlada je na današnji seji odgovorila na pisno vprašanje poslanca dr. Franca Trčka zvezi z možnostjo dolgoročne politike razvoja rehabilitacijske dejavnosti in ga posreduje Državnemu zboru.

Vlada pojasnjuje, da je zagotavljanje rehabilitacije izredno kompleksno področje, v katerem se prepleta tako rekoč celotna zdravstvena dejavnost. Vključujejo se vsi zaposleni na področju zdravstvene dejavnosti, področja socialnega varstva in izobraževanja. Razvoj posameznega področja se nadgrajuje in dopolnjuje v programih glede na izkazane potrebe na posameznih ravneh zdravstvene dejavnosti in posameznih programih. Glede na trenutno normativno ureditev dejavnosti in pravice, ki jih opredeljuje Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je Ministrstvo za zdravje pri pripravi nove normativne ureditve upoštevalo potrebe po drugačni organizaciji dejavnosti rehabilitacije in enakomernejši porazdelitvi glede na potrebe pacientov. Vzpostavitev novih organizacijskih oblik, kot so rehabilitacijski centri na sekundarni ravni, morajo biti vsaj v izhodišču urejeni v zakonih.

Navidezna velika razpršenost je urejena z oceno rehabilitacijskega potenciala pacienta, ki ga oceni zdravnik na podlagi različnih ocenjevalnih lestvic in pacienta napoti na program rehabilitacije, ki je za pacienta najbolj primeren. Ob tem se strinjamo, da je za oblikovanje in pripravo celostne ureditve rehabilitacijske dejavnosti potreben pristop vseh strokovnjakov, ne zgolj tistih, ki delujejo na področju rehabilitacije. Zagotavljanje kontinuitete razvoja omogoča strateški dokument, ki na podlagi podatkov obstoječega stanja, izkazanih potreb in širšega strokovnega konsenza določi nadaljnji razvoj. Ministrstvo za zdravje je v preteklosti že dalo pobudo za pripravo izhodišč strateških razvojnih dokumentov razširjenim strokovnim kolegijem. Oblikovana je bila tudi delovna skupina, ki pa se zaradi interdisciplinarnosti in heterogenosti strokovnjakov, neustreznih zakonskih opredelitev, slabih podatkovnih baz in odsotnosti interdisciplinarnih raziskav ni oblikovala enotnih izhodišč, na podlagi katerih bi lahko pripravili osnutek dokumenta. Sprememba zakonov bi olajšala pripravo strateških dokumentov, ki bi določali razvoj dejavnosti, nove organizacijske oblike in programe.   

V obstoječem sistemu se obseg priznanih programov povečuje na tistih področjih, kjer so izkazane potrebe. Ob tem se seveda zavedamo, da bi s strateškim dokumentom, ki bi celostno urejal področje, in sicer tako, da bi predvidel odpravo trenutnih pomanjkljivosti in uvedbo novih programov, ki bi bili ustrezno umeščeni v zdravstveni sistem in sistem dolgotrajne oskrbe.

Izobraževanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev poteka v formalnem izobraževanju, ki ga za področje rehabilitacije dopolnjuje specializacija na področju fiziatrije. Zdravstveni delavci drugih poklicnih skupin imajo kot nadgradnjo pridobivanja znanj s področja rehabilitacije organizirana usposabljanja glede na delovno mesto. Hiter strokovni razvoj in nova spoznanja terjajo nenehno izpopolnjevanje na vseh področjih, ne zgolj na področju rehabilitacije. Taka izobraževanja so v okviru opravljanja dela prepuščena izvajalcu dejavnosti, ki mora zagotavljati razvoj in usposobljenost zaposlenih v zdravstveni dejavnosti v skladu s 70. členom ZZDej.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi z razvojem inovativnih zdravil

Vlada je na današnji seji odgovorila na pisno vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z razvojem inovativnih zdravil in ga posreduje Državnemu zboru.

Vlada pojasnjuje, da so z razvojem znanosti v zadnjih dvajsetih letih vsako leto prihajala na trg nova inovativna zdravila za zdravljenje bolezni, ki jih pred tem ni bilo mogoče učinkovito zdraviti. Ravno tako so nova inovativna zdravila omogočala učinkovitejše in bolj varno zdravljenje ter s tem tudi boljšo kakovost življenja pacientov z najtežjimi poteki bolezni. Zaradi izjemno visokih cen novih inovativnih in učinkovitejših zdravil v primerjavi z drugimi zdravili so začele zdravstvene zavarovalnice evropskih državah razvijati ukrepe za obvladovanje stroškov za zdravila. Tako kot v drugih evropskih državah se je tudi v Sloveniji začelo posvečati vedno več pozornosti obvladovanju stroškov za zdravila, kar je omogočalo vključitev novih inovativnih zdravil v sistem financiranja iz javnih sredstev.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) leta 2003 uvedel sistem določanja najvišjih priznanih vrednosti za medsebojno zamenljiva zdravila (MZZ z NPV). Navedenemu sistemskemu ukrepu za obvladovanje stroškov za zdravila so v naslednjih letih postopoma sledili še nova metodologija določanja cen zdravil financiranih iz javnih sredstev, uvedba pogajanj ZZZS s proizvajalci zdravil za doseganje nižjih cen zdravil od njihovih najvišjih dovoljenih, omejitve predpisovanja določenih zdravil v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja na določene indikacije ali bolezenska stanja in določanje najvišjih priznanih vrednosti za določene terapevtske skupine zdravil. Vsi ti sistemski ukrepi za obvladovanje stroškov za zdravila so glede na javno dostopne podatke ZZZS učinkoviti za zdravila, ki jim je potekla patentna zaščita (vključno z biološkimi zdravili, z vstopom podobnih bioloških zdravil na naš trg).

ZZZS vlaga veliko truda v pogajanja z proizvajalci najnovejših inovativnih zdravil, med katerimi so tudi zdravila za zdravljenje redkih bolezni. V skladu s predpisi, ki urejajo področje cen zdravil in financiranja zdravil iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, se ZZZS dogovarja s proizvajalci zdravil za sklenitve dogovorov o cenah zdravil, ki se nanašajo na nižje dogovorjene cene, popuste ali rabate, razmerje med ceno zdravila in njegovim obsegom prodaje, povračilom prekoračenih izdatkov za zdravilo in delitev tveganj.

Z navedenimi sistemskimi ukrepi za obvladovanje stroškov za zdravila (vključno z najnovejšimi inovativnimi, med katerimi so tudi zdravila za zdravljenje redkih bolezni) in z navedenimi aktivnostmi ZZZS še uspeva zagotavljati financiranje zdravil, vključno z najdražjimi inovativnimi zdravili (med katerimi so tudi zdravila za zdravljenje redkih bolezni), ki se uporabljajo bolnišnično ali za zunaj-bolnišnično zdravljenje pacientov.

Zagotavljanje sredstev za financiranje najnovejših in izjemno dragih inovativnih zdravil ne predstavlja zelo velike obremenitve le za Slovenijo, temveč se s tem problemom soočajo vse države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), vključno z ekonomsko najmočnejšimi. Če se bodo cene novih inovativnih zdravil za zdravljenje redkih bolezni oblikovale na primerljiv način, kot za zdravilo z lastniškim imenom »Zolgensma, bo to lahko ogrozilo finančno vzdržnost zdravstvenih sistemov v veliki večini držav članic EU. Slovenija sama na spremembo sedanjega pristopa oblikovanja cen najnovejših inovativnih zdravil s strani proizvajalcev zdravil žal ne more vplivati, ker ima zaradi svojega majhnega trga premajhno pogajalsko moč. Za vzpostavitev preglednejšega, bolj uravnoteženega in bolj razumnega oblikovanja cen inovativnih zdravil (še posebej najdražjih zdravil za zdravljenje redkih bolezni), ki ne bo ogrožal dolgoročne vzdržnosti finančne vzdržnosti zdravstvenih sistemov in bo omogočal dostop do zdravljenja vsem pacientom, ki ta inovativna zdravila nujno potrebujejo, bo glede na navedeno zelo verjetno potreben usklajen pristop na ravni EU.  

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi z možnostjo razbremenitve kadra zdravstvene nege v slovenskih bolnišnicah

Vlada je na današnji seji odgovorila na pisno vprašanje poslanca dr. Franca Trčka z možnostjo razbremenitve kadra zdravstvene nege v slovenskih bolnišnicah in ga posreduje Državnemu zboru.

Vlada pojasnjuje, da statistični podatki kažejo, da se je celostno, pri različnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in tudi v bolnišnicah, število zaposlenih v zdravstveni negi v zadnjem desetletju pomembno zvišalo. V letu 2008 je bilo v slovenskih bolnišnicah, klinikah in inštitutih zaposlenih 2342 diplomiranih medicinskih sester, 6186 tehnikov zdravstvene nege in 9 bolničarjev negovalcev, v letu 2018 pa 4153 diplomiranih medicinskih sester, 6689 tehnikov zdravstvene nege in 259 bolničarjev negovalcev, pri čemer se število hospitalizacij zaradi bolezni v zadnjem desetletju ni pomembno zvišalo (v letu 2008 = 269.532, v letu 2018 = 270.313), delež zasedenosti posteljnih zmogljivosti pa ostaja pod povprečjem držav OECD.

Ustrezno načrtovana zdravstveno negovalna dokumentacija in ustrezno evidentiranje v procesu zdravstvene nege ni pomembno le zaradi zagotavljanja kontinuirane kakovostne in varne obravnave pacienta, poročanja članom širšega tima in drugim deležnikom v sistemu zdravstva in socialnega varstva, ampak so na ta način pridobljeni podatki lahko tudi podlaga za izboljševanje procesov, nenazadnje tudi za racionalizacijo dokumentacije, predstavljajo pa tudi pravno varstvo izvajalca.

Nekatere domače raziskave kažejo, da lahko zdravstveno negovalni kader porabi tudi do 35 odstotkov celotnega delovnega časa za upravljanje s preobsežno dokumentacijo v zdravstveni negi. Pri vsem navedenem ne gre prezreti vloge poslovodstva in odgovornih nosilcev za področje zdravstvene nege, katerih naloga je tudi skrb za učinkovito organizacijo dela, ustreznost delovnih pogojev, ustrezno kadrovanje in vzpostavitev sistemskih pogojev za strokovno, kakovostno in varno izvajanje zdravstvene nege ter zakonito delovanje, del česar je tudi ustrezna dokumentacija na področju zdravstvene obravnave in ustrezno delegiranje nalog zaposlenim, tudi zato, da se zdravstvene delavce razbremeni postopkov, ki jih lahko izvajajo druge poklicne skupine.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Iskalnik