Spremembe Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Poglavitni cilj predlaganih sprememb je določitev noveliranih aglomeracij in v povezavi s tem tudi prenovljenih meril za določitev aglomeracij. Namen novelacije aglomeracij je, da bodo te bolje odražale dejansko zgoščeno poselitev in nastajanje komunalne odpadne vode zaradi gospodarske in drugih dejavnosti ter da bodo bolje usklajene z osnovnimi prostorskimi enotami (ki so osnova za prostorsko načrtovanje). S tem bo podana pravna podlaga za kar najbolj racionalno in efektivno porabo evropskih sredstev. Novelirane aglomeracije tako v večji meri sledijo gostoti poseljenosti in/ali nastajanja obremenitve zaradi gospodarskih ali drugih dejavnosti, kot dosedanje, zato so ocene potrebnih sredstev za gradnjo manjkajoče infrastrukture ob upoštevanju spremenjenih aglomeracij na ravni celotne Slovenije nižje, kot ob upoštevanju dosedanjih.
Ključna sprememba pri merilih za določitev aglomeracij glede na dosedanje je upoštevanje pozidanih stavbnih zemljišč (tj. stavbna zemljišča s tako namensko rabo prostora in pozidana s takimi objekti, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode). Z uredbo se določi 1.533 aglomeracij, od tega 123 aglomeracij s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, in 1.410 aglomeracij s skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE. Lega in obseg posamezne aglomeracije se določita v digitalnem podatkovnem sloju, ki mora v atributnem delu vsebovati tudi podrobnejše podatke o aglomeracijah (obremenitev, prisotnost stavb, površina, povprečna gostota obremenitve ipd.). Hkrati se s spremembami posameznih členov zaradi odprave nejasnosti ali različnih razumevanj v praksi podrobneje oziroma jasneje določijo posamezne zahteve, ki se nanašajo na izvajanje meritev pri mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo manjšo od 50 PE (določitev konkretnih parametrov, ki jih je treba meriti), zahteve v zvezi z opremljanjem aglomeracij, zlasti izjeme v zvezi z opremljanjem (opremljanje skupine objektov in posameznih objektov v aglomeraciji), dodajo se tudi določbe v zvezi z opremljanjem stavbnih zemljišč, ki še niso pozidana, ter načrtovanih novih stavbnih zemljišč. Dodajo se merila za ugotavljanje stopnje opremljenosti aglomeracij in obveznost Ministrstva za okolje in prostor, da vsako leto izdela ocene stopnje opremljenosti in stopnje priključenosti na predpisane vrste infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
V uredbi so dodane tudi določbe v zvezi s tako imenovano sivo vodo (komunalna odpadna voda, ki nastane pri umivanju, pripravi hrane ali pri kuhinjskih opravilih, če se uporabljajo biološko razgradljiva čistilna sredstva) in suhimi stranišči (stranišče, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka ter ni kemično stranišče v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo).

Vlada sprejela Energetsko bilanco Slovenije za leto 2019

Na seji je vlada sprejela tudi Energetsko bilanco Slovenije za leto 2019, ki napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo v državi. Letna energetska bilanca vsebuje tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Energetsko bilanco Republike Slovenije (EBRS) za leto 2019 je pripravilo ministrstvo, pristojno za energijo (MZI), na podlagi podatkov realizacije, ki so jih zagotovili Statistični urad Republike Slovenije (SURS) za leti 2017 in 2018 ter planskih podatkov izvajalcev energetskih dejavnosti v Republiki Sloveniji za leto 2019.
Ker so potrebe Slovenije po energiji večje od domačih proizvodnih zmogljivosti, je Slovenija v letu 2019 približno polovico potreb po energiji pokrila z viri iz uvoza. Uvozna energetska odvisnost za leto 2019 je znašala okoli 49,2 %. Vrednost oskrbe z energijo v letu 2019 je ocenjena na 293,7 PJ, končna poraba pa na 210,8 PJ.

Vlada dala soglasje k tarifam Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2020

Vlada je dala soglasje k tarifam Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2020, in sicer k:

– Tarifi o vrednosti točke za plačilo na podlagi obvestila, za plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za plačilo za uporabo elementov oštevilčenja z dne 16. 12. 2019;
– Tarifi o plačilih za izvajanje poštnih storitev z dne 16. 12. 2019;
– Tarifi o vrednosti točke za plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo z dne 16. 12. 2019;
– Tarifi o vrednosti točke in o višini deleža glede na zaračunano uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture, za delovanje regulatornega organa na področju železniškega prometa z dne 16. 12. 2019.

Predložene tarife za leto 2020 za posamezna področja dela Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ustrezajo formalnim zahtevam področnih zakonov in omogočajo ustrezno financiranje agencije v letu 2020.
Program dela in finančni načrt agencije za leto 2020 in s tem tudi višino tarif je obravnaval tudi Svet Agencije in nanj podal pozitivno mnenje skladno z določili ZEKom-1.
Skladno z ugotovljenimi dejstvi je Ministrstvo za javno upravo predlagalo soglasje Vlade Republike Slovenije na predlagane višine tarif za plačila po področjih dela agencije. Razlog za želeno skrajšanje poslovniških rokov je obsežna obravnava in pozna potrditev Programa dela in finančnega načrta 2020, ki vsebuje tudi tarife 2020, poleg tega pa morajo biti tarife potrjene in objavljene v Uradnem listu RS do 31. 12. 2019, da lahko veljajo za naslednje leto.

Informacija o Analizi kariernega napredovanja javnih uslužbencev

Vlada se je seznanila z Analizo kariernega napredovanja javnih uslužbencev, ki jo je v sodelovanju z resornimi ministrstvi v okviru delovne skupine, ki jo je imenoval minister za javno upravo, pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Priprava navedene analize je posledica zavez iz XI. točke Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev in tretjega odstavka II. točke Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju.  
XI. točka Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev, ki je bil sklenjen s sindikati, vključenimi v Koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, določa, da so stranke tega dogovora tudi soglasne, da se v letu 2019 pripravi pregled sistemov napredovanj v plačne razrede in nazive v javnem sektorju (npr. kriteriji za napredovanje, število nazivov, število plačnih razredov med posameznimi nazivi, razpon med najnižjim in najvišjim plačnim razredom, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem na delovnem mestu) in nasploh sistemov kariernega napredovanja javnih uslužbencev ter razlik v plačah, ki izvirajo iz tega naslova.
V tretjem odstavku II. točke Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, ki ga je podpisalo 26 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, pa so se stranke zavezale, da se v letu 2019 pripravi pregled sistemov napredovanj v plačne razrede in nazive in nasploh sistemov kariernega napredovanja ter ugotovijo morebitne neupravičene razlike med dejavnostmi in znotraj dejavnosti.
Analiza je bila obravnavana tudi na sejah pogajalske komisije (torej z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja), potem ko je skupaj s sindikalno stranjo bila dogovorjena dispozicija analize (konkretna struktura analize po poglavjih). Prvi preliminarni rezultati analize so bili sindikalni strani predstavljeni, dne 14. 6. 2019, v nadaljevanju pa je analiza bila na sejah pogajalske komisije obravnavana še štirikrat med septembrom in novembrom 2019.
Nekatere pripombe sindikatov so bile upoštevane, nekaterih pa vladna stran ni mogla sprejeti, zato je bilo dogovorjeno, da se Vlado RS seznani tudi s stališči obeh sindikalnih pogajalskih skupin, ki so priloga tega gradiva.
Analiza je med drugim pokazala, da je sicer ob enotnem (skupnem) plačnem sistemu javnega sektorja  dinamika pridobivanja višjih plačnih razredov javnih uslužbencev različna od dejavnosti do dejavnosti oziroma od poklicne skupine do poklicne skupine, na kar vplivajo dejavniki, ki niso neposredno povezani s samim plačnim sistemom javnega sektorja (npr. različna zahtevnost pogojev za napredovanje v nazive, možnost premeščanja na zahtevnejša delovna mesta).    

Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Inštituta za vode RS

Vlada je imenovala Aleša Vidmarja za vršilca dolžnosti (v. d.) direktorja javnega zavoda Inštituta za vode Republike Slovenije, do imenovanja direktorja javnega zavoda inštituta, vendar najdlje za šest mesecev, in sicer od 1. 1. do 30. 6. 2020.  Aleš Vidmar trenutno opravlja delo v. d. generalnega direktorja javnega zavoda inštituta.