Govor Rudija Šeliga na Borštnikovem srečanju leta 1996

V arhivu smo leta 2015 prevzeli zasebno arhivsko gradivo, ki ga je zapustil Rudi Šeligo. Njegovo zapuščino so nam izročili soproga Lidija Šeligo ter sinova Aleš in Primož Šeligo. Naša ustanova je pridobila neprecenljive dokumente, ki se nanašajo na slovensko kulturo, kulturno politiko ter podrobno osvetljujejo dogodke in procese iz obdobja osamosvajanja in demokratizacije na Slovenskem. Posebej bi radi poudarili, da so se svojci odločili izročiti tudi celotno Šeligovo literarno zapuščino, vključno z mnogimi rokopisi.

Fond s signaturo SI AS 2040 vsebuje naslednje vsebinske sklope: dramska in prozna dela 1958–2005; strankarsko in politično delovanje 1987–2001; Društvo slovenskih pisateljev 1987–2001; ustanovitev in delovanje v Slovenski demokratični zvezi 1989–1990; predsednik Sveta RTV Slovenija 1990–1994; delovanje v parlamentu 1990–1992. Celoten fond izvira iz obdobja 1958–2005 in obsega 31 arhivskih škatel.

Rudi Šeligo je slovenski javnosti dovolj znan, zato bomo o njem navedli zgolj osnovne biografske podatke. Pripovednik, dramatik, esejist in politik Rudi Šeligo se je rodil 14. maja 1935 v Sušaku pri Reki, umrl je 22. januarja 2004 v Ljubljani. Leta 1960 je diplomiral iz filozofije in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1987 je opravil magisterij iz estetike. Leta 1962 se je zaposlil na Zavodu za proučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v Kranju. Do leta 1993 je predaval na Visoki šoli za organizacijo dela oz. na Fakulteti za organizacijske vede.

Sourejal je Revijo 57 (1957–1958) in Perspektive (1962), bil je glavni urednik Problemov (1970–1971) in knjižne zbirke Znamenja (1975–1978). Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev (1987–1991) je opravil pomembno delo pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze in leta 1990 na njeni listi izvoljen za poslanca. Od leta 1990 do leta 1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo. Od junija do novembra leta 2000 je bil minister za kulturo. V letih 1990–1994 je bil predsednik Sveta RTV Slovenija. Leta 1989 je prejel Prešernovo nagrado za dramska in prozna dela, leta 2003 pa je za roman Izgubljeni sveženj prejel nagrado kresnik za najboljši roman. Leta 2001 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Literarna dela Rudija Šeliga literarni teoretiki največkrat umeščajo v modernizem. Šeligo je s svojim obsežnim opusom vsekakor večkrat postavil ogledalo slovenski družbi. Med njegova najpomembnejša dela sodijo drame Čarovnica iz Zgornje Davče, Lepa Vida, Svatba, Ana in Volčji čas ljubezni, med proznimi deli pa poleg Triptiha Agate Schwarzkobler in Izgubljenega svežnja še romana Rahel stik in Demoni slavja.

V tokratni arhivaliji meseca smo se odločili objaviti govor, ki ga je imel na Borštnikovem srečanju v Mariboru leta 1996. Festival je potekal od 18. do 28. oktobra, Borštnikov prstan so podelili Ivu Banu. Rudi Šeligo je bil takrat predsednik Sveta Borštnikovega srečanja.

Pozoren bralec Šeligovega govora bo zlahka ugotovil, da se danes, skoraj 25 let kasneje, v slovenski kulturi ni prav veliko spremenilo. Enak govor bi lahko objavil tudi danes; še vedno bi bil, žal, enako aktualen.

Boštjan Smole