Skoči do osrednje vsebine

France Tomšič in litostrojska stavka

V tokratni arhivaliji meseca predstavljamo zapisnik 1. seje stavkovnega odbora znamenite litostrojske stavke decembra 1987. Na dnevnem redu seje je bila obravnava sklepov in zahtev, ki so jih delavci Litostroja izrekli na protestu pred takratno slovensko skupščino in kasneje v Cankarjevemu domu. Zapisnik je del osebnega fonda Franceta Tomšiča, ki ga je Arhiv Republike Slovenije prevzel leta 2014, govori pa o Tomšičevi vlogi v procesu demokratizacije in nastanka samostojne slovenske države.
Naslovna stran tipkopisa.

Zapisnik 1. seje stavkovnega odbora litostrojske stavke z dne 10. 12. 1987, str. 1. | Avtor: Arhiv Republike Slovenije

Zapisnik 1. seje stavkovnega odbora litostrojske stavke z dne 10. 12. 1987

Minulo praznovanje 1. maja in bližajoča se 25. obletnica samostojne slovenske države sta več kot dober povod, da se ponovno spomnimo na Franceta Tomšiča. V obdobju demokratizacije in osamosvojitve Slovenije je bil ena ključnih oseb, brez dvoma pa najvidnejši sindikalni predstavnik delavstva. Čeprav ga ljudje še najbolj poznamo po vodenju znamenite litostrojske stavke, je prav, da se spomnimo Tomšičevega delovanja tudi na drugih področjih, še zlasti na njegovo neprecenljivo vlogo pri nastajanju samostojne slovenske države, ustanovitvi in vodenju sindikata Neodvisnost ter kot pobudnika za ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije. Svoj izreden pogum in nepopustljivost je izkazal že leta 1986, ko se je s sokrajani uprl nameravanim partijskim razlastitvam zemlje na Kamniškem.

V tokratni arhivaliji meseca bomo predstavili zapisnik 1. seje stavkovnega odbora v Litostroju, z dne 10. 12. 1987. Dnevni red seje je bila obravnava sklepov in zahtev, ki so jih delavci Litostroja izrekli na protestu pred takratno slovensko skupščino in kasneje v Cankarjevemu domu. O sedaj že legendarni litostrojski stavki je bilo veliko napisanega in povedanega, zato se spomnimo samo nekaterih osnovnih dejstev. Litostrojska stavka je potekala od 9. do 15. decembra 1987. Vzroke za njen začetek poznamo, bolj zanimivo je, kakšne so bile posledice te stavke. Prav gotovo je bila stavka eden ključnih mejnikov slovenske demokratizacije in pomemben korak na poti k ukinitvi enopartijskega sistema, uvedbi parlamentarne demokracije in slovenske samostojnosti. Med stavko so stavkajoči poleg zahteve po višjih plačah izrekli nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Stavkovni odbor, s Francetom Tomšičem na čelu, je ustanovil prvi neodvisni sindikat na Slovenskem po drugi svetovni vojni, podana pa je bila tudi pobuda za ustanovitev iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije. Za takratno oblast so bile vse naštete zahteve zagotovo šokantne, saj so imele dolgoročne posledice na nadaljnji politični razvoj Slovenije.

France Tomšič se je rodil 2. avgusta 1937 kot četrti otrok v družini s šestimi otroki. Družina je živela na manjši kmetiji v Šmarci pri Kamniku. Po osnovni šoli v domačem kraju se je vpisal na nižjo gimnazijo v Kamniku, nato pa na Industrijsko kovinarsko šolo v Kranju ter kasneje na Srednjo tehniško šolo v Ljubljani. Zelo mlad se je ločil od družine, saj je v Kranju bival v internatu. Po končani srednji šoli je študiral na Strojni fakulteti v Ljubljani in leta 1963 z odliko diplomiral iz letalstva pod mentorstvom prof. dr. Antona Kuhlja. Po diplomi se je zaposlil na Inštitutu Jurij Vega v Ljubljani. Leta 1964 je odšel na služenje vojaškega roka v Srbijo. Po odsluženju pa se je znova zaposlil na omenjenem inštitutu in tam ostal do pomladi 1966. Pot, ki je Franceta Tomšiča vodila v svet, je bila usmerjena predvsem v izpopolnitev znanja za delo v stroki diplomiranega inženirja letalstva. Tako je leta 1966 odšel na delo v Berlin v Zahodno Nemčijo. V tem času si je ustvaril družino. Po desetih letih življenja v tujini se je poleti 1976 z družino vrnil v Slovenijo, v Kamnik. Kot vodja razvojnega oddelka se je zaposlil v ljubljanskem Litostroju. Kmalu po prihodu v Litostroj se je aktivno vključil v Zvezo sindikatov Slovenije.

S svojim političnim poslanstvom je začel leta 1986, ko se je v Kamniku vključil v razpravo o zazidalnem načrtu B3 Novi trg in organiziral občane, da so se uprli nameravanim razlastitvam zemlje na Kamniškem. Naslednji uspešni poskus organiziranja zunaj sistema oblasti je izvedel v Litostroju leta 1987, ko je od 9. do 15. decembra 1987 vodil stavko 5000 litostrojskih delavcev, med katero sta bila sprejeta sklep o ustanovitvi neodvisnih sindikatov Slovenije in pobuda za ustanovitev socialdemokratske stranke, Iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije. Spomladi leta 1989 je ustanovil stranko s socialdemokratskim programom in postal njen predsednik. Jeseni istega leta je vodenje stranke prepustil dr. Jožetu Pučniku in se vključil v organiziranje Demosa. Na prvih svobodnih demokratičnih volitvah 8. aprila 1990 je bil izvoljen za delegata v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine in v njem aktivno deloval en mandat. V tem obdobju je aktivno deloval tudi v občinski organizaciji Demosa v Kamniku. Prevzel je organiziranje prvega sindikata, ki ni izhajal iz takratne monopolne slovenske sindikalne organizacije. Sindikat Neodvisnost je bil ustanovljen spomladi 1990 in France Tomšič je bil njegov predsednik do leta 1997. Na volitvah 6. decembra 1992 je kandidiral za predsednika države. Ko je bil na vrhuncu politične moči, se je umaknil iz aktivne politike. V poznejšem času si je France Tomšič ustvaril novo družino. Umrl je 25. marca 2010 v Kamniku, kjer je tudi pokopan.

Gradivo je naši ustanovi jeseni 2014 podarila ga. Marta Lavrič Tomšič. Dokumenti so nanašajo na obdobje litostrojske stavke, ustanovitve Socialdemokratske stranke Slovenije, ustanovitve in delovanja sindikata Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov. Gradivo obsega 21 škatel iz obdobja 1980–2009. Predstavljeni zapisnik 1. seje stavkovnega odbora pa brez dvoma govori sam zase in o vlogi Franceta Tomšiča v procesu demokratizacije in nastanka samostojne slovenske države.

Boštjan Smole