Janez Janša
Predsednik vlade Janez Janša je bil rojen 17. septembra 1958 v Ljubljani. Diplomiral je iz obramboslovja na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, pred tem pa obiskoval klasično gimnazijo v Stični. V osemdesetih letih se je uveljavil kot eden najvidnejših kritikov tedanjega komunističnega režima, sodeloval v demokratičnih disidentskih gibanjih, soustanovil več malih računalniških podjetij ter pisal za več slovenskih revij. Leta 1988 je bil zaradi svojih političnih stališč aretiran in pred vojaškim sodiščem Jugoslovanske ljudske armade (JLA) obsojen v znamenitem procesu JBTZ, ki je sprožil slovensko pomlad.
Po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je postal minister za obrambo in imel ključno vlogo pri oblikovanju Slovenske vojske ter obrambi Slovenije v času osamosvojitvene vojne junija in julija 1991. Leta 1993 je bil prvič izvoljen za predsednika Slovenske demokratske stranke (SDS), ki jo vodi še danes. Za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije je bil izvoljen v vseh sklicih slovenskega parlamenta doslej in je ena najvidnejših osebnosti slovenske politike po osamosvojitvi.
Janez Janša je funkcijo predsednika Vlade Republike Slovenije opravljal že v mandatih 2004–2008, 2012–2013 in 2020–2022. V času njegove prve vlade je Slovenija uvedla evro, vstopila v schengensko območje in kot prva nova članica predsedovala Svetu Evropske unije. V prvi polovici leta 2008 je Janez Janša vodil tudi Evropski svet. Ko je Slovenija Evropski uniji predsedovala drugič, je Janša v drugi polovici leta 2021 predsedoval Svetu Evropske unije.
Njegovo politično delovanje zaznamujejo boj za spoštovanje človekovih pravic in političnih svoboščin, prizadevanja za svobodo govora in drugih temeljnih vrednot svobodne demokratične družbe ter vztrajna graditev uspešne Slovenije. Zagovarja aktivno vlogo Slovenije v evropskih in evroatlantskih povezavah.
Je avtor številnih knjižnih uspešnic, poročen in oče štirih otrok.
Kronološki pregled politične kariere
2026: 22. maja 2026 je bil z 51 glasovi izvoljen za predsednika 16. slovenske vlade, ki je prisegla 4. junija 2026. Vlado Republike Slovenije sestavljajo koalicijski partnerji Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija - Krščanski demokrati in Demokrati. Anžeta Logarja.
22. marca 2026 ponovno izvoljen za poslanca.
2022–2026: Poslanec in predsednik SDS.
2020–2022: Predsednik 14. slovenske vlade, ki je prisegla 13. marca 2020. Vlado Republike Slovenije so sestavljali koalicijski partnerji Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija - Krščanski demokrati, Stranka modernega centra in Demokratična stranka upokojencev Slovenije.
2018–2020: Poslanec in predsednik SDS. Slovenska demokratska stranka je na predčasnih državnozborskih volitvah prejela 24,92 % oziroma 25 mandatov v 90-članskem državnem zboru, s čimer je postala zmagovalka volitev, vendar vlade ni sestavila.
2014: Na predčasnih volitvah 13. julija 2014 znova izvoljen za poslanca. Po politično nastavljenem procesu Patria v času volilne kampanje so ga zaprli, s čimer je postal edini politični zapornik znotraj Evropske unije. Danes je jasno, da je bil Patria politično nastavljen sodni proces z namenom uničiti ali močno oslabiti SDS, njenega predsednika Janeza Janšo pa izločiti iz političnega življenja. Ob potrjevanju poslanskih mandatov je takratna vladajoča koalicija Janezu Janši protiustavno in protipravno odvzela poslanski mandat. Ustavno sodišče je nato soglasno odpravilo sklep državnega zbora o odvzemu poslanskega mandata Janezu Janši.
2013–2014: Poslanec in predsednik SDS.
2012: Predsednik 10. slovenske vlade, ki je prisegla 10. februarja 2012. Vlado Republike Slovenije so sestavljali koalicijski partnerji Slovenska demokratska stranka, Državljanska lista Gregorja Viranta, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Slovenska ljudska stranka in Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka.
2011: Izvoljen za poslanca na predčasnih državnozborskih volitvah.
2008–2011: Poslanec in predsednik SDS.
2004–2008: Predsednik 8. slovenske vlade, ki je prisegla 3. decembra 2004. Vlado Republike Slovenije so sestavljali koalicijski partnerji Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, Slovenska ljudska stranka in Demokratična stranka upokojencev Slovenije.
Na zahtevo predsednika vlade Janeza Janše je Državni zbor Republike Slovenije 19. novembra 2007 glasoval o zaupnici vladi, vezani na projekt predsedovanja Svetu EU, in potrdil njen mandat.
Med največje dosežke v obdobju od decembra 2004 do decembra 2007 Vlada Republike Slovenije uvršča ukrepe, ki so neposredno vplivali na življenje državljanov Republike Slovenije in so se kazali v izjemni gospodarski uspešnosti, višji zaposlenosti in rekordno nizki brezposelnosti. Izvedena je bila večina ukrepov iz programa gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje in izboljšanje življenjskega standarda, kar je Slovenijo pri doseganju tako imenovanih lizbonskih ciljev uvrščalo med najuspešnejše države članice Evropske unije. Vlada je na sodoben, mednarodno primerljiv in socialno vzdržen način uredila davčno področje ter odpravila številne upravne ovire. Sprejeti so bili ukrepi za razbremenitev gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih.
Republika Slovenija je v mandatu vlade Janeza Janše postala prepoznavna in uspešna članica Evropske unije: 1. januarja 2007 je sprejela skupno evropsko valuto, 22. decembra 2007 je z odprtjem meja stopila v schengensko območje, v prvi polovici leta 2008 pa je kot prva država članica iz širitvenega sklopa 2004 in 2007 prevzela krmilo Sveta Evropske unije. Janez Janša je v vlogi predsednika Evropskega sveta vodil dve zasedanji voditeljev držav članic, predsedoval štirim vrhunskim srečanjem s tretjimi državami in pomembno prispeval k sprejetju sporazumov na številnih področjih delovanja EU.
2001–2004: Poslanec in predsednik SDS.
2000: Minister za obrambo od junija do oktobra. Dosežki: priprava drugega akcijskega načrta za polnopravno članstvo v NATO, realna ocena uresničevanja temeljnih razvojnih programov obrambnih sil 1994–2003, sprejetje načrta njihovega delnega prestrukturiranja in dokončanja v letih 2000–2003 ter uresničitev pravice pripadnikov Slovenske vojske do duhovne oskrbe.
1997–1999: Poslanec in predsednik SDS, vodja slovenske parlamentarne delegacije v Severnoatlantski skupščini (North Atlantic Assembly - NAA).
1995–1996: Poslanec in predsednik SDS.
1990–1994: Minister za obrambo. Dosežki: oblikovanje prve Slovenske vojske, ki je junija 1991 skupaj s slovensko policijo obranila Slovenijo pred agresijo jugoslovanske armade in omogočila neodvisnost države.
1993: Prvič izvoljen za predsednika SDS.
1990–1991: Podpredsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ), po prvih demokratičnih volitvah poslanec, pozneje predsednik sveta stranke.
1988: Zaradi disidentske aktivnosti ga je aretirala slovenska tajna politična policija (SDV), bil je priprt in pred vojaškim sodiščem brez pravice do obrambe s pomočjo civilnega zagovornika obsojen na 18 mesecev zapora.
1987–1989: Soustanovitelj MikroAde, računalniškega podjetja, ki je hkrati delovalo kot tehnična baza za disidentske aktivnosti (natis tez za slovensko demokratično ustavo).
1983–1986: Aktivno politično nasprotovanje komunističnemu sistemu z vključitvijo v novonastajajoča mirovna in ekološka gibanja; pisanje kritičnih člankov za revije Mladina, Problemi in Časopis za kritiko znanosti, v katerih obravnava nekatere politično občutljive teme (politični pluralizem, ugovor vesti, sodelovanje SFRJ z diktatorskimi režimi, uporaba slovenskega jezika v vojski).
1982: Imenovan za predsednika komisije za obrambo v okviru tedanje mladinske organizacije (ZSMS). Zaradi kritičnega pisanja o JLA predčasno razrešen.