Skoči do osrednje vsebine

V sektorjih območij izvajamo naloge s področij dela gospodarskih javnih služb (GJS), urejanja voda, načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture ter vodnih pravic in upravnih oz. ostalih postopkov.

Predstavitev sektorja

Opis območja:

Sektor območja spodnje Save zajema območje JV dela Slovenije, območje povodja reke Save dolvodno od izliva Savinje, celotno povodje reke Krke in Mirne ter del povodja reke Kolpe dolvodno od naselja Laze pri Predgradu. Vodno območje spodnje Save obsega 2.953 km² oziroma približno 15 % ozemlja Republike Slovenije. Porečje spodnje Save delimo v pet hidro sistemov (HS), in sicer HS Sava, ki obsega 602 km², HS Sotla 61 km², HS Krka – 1.394 km², HS Mirna – 294 km² in HS Kolpa – 602 km².

Občine:

Brežice, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kostanjevica, Krško, Litija, Metlika, Mirna, Mirna peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Semič, Sevnica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Radeče, Trebnje, Žužemberk.

Pomembni vodotoki:

Vodotoki 1. reda znotraj obsega območja spodnje Save so: Sava, Mirna, Krka, Kolpa, Sotla.

Vodotoki regijskega in medregijskega pomena:

Vodno območje spodnje Save obsega mejne reke med Slovenijo in Hrvaško in sicer reko Kolpo, Sotlo, Bregano in Kamenico.

Drugi potoki:

Pritoki Save: Bregana, Dolinski potok, Negot, Grajski potok, Orehovec, Gabernica, Močnik, Struga, Potočnica, Leskovški potok, Žlapovec, Zahoč, Čretež, Brestaniški potok, Gunški potok, Zelenec, Petelinov graben, Presladolski potok, Pijavški potok, Štegina, Suhi graben, Žekovec, Blanščica, Čanjski potok, Čagoš, Kolarjev graben, Likovški potok, Kamniški potok, Globoški potok, Vranjski potok, Loški potok, florjanski graben, Drožnjanski potok, Sevnična, Mišnik, Orehovški potok, Kobiljski potok, Volčji graben, Črni potok, Podvinski potok, Rigelnov graben, Krepovka, Rastovka, Račičanski potok, Burkeljčev graben, Ličarjev graben, Sopota, Mihov graben, Poharjev graben;
Pritoki Krke: Malenski potok, Jalovski potok, Pirošica, Brnik, Toplica, Pristavški potok, Jelšanski potok, Sušica, Kolarica, Senuša, Črnivec, Studena, Lačni potok, Lokavec, Sajevec, Račna, Curk, Radulja, Kobila, Draškovec, Drganški potok, Čadraški potok, Šmarješka Toplica, Žerjavinski potok, Dobovški potok, Rateški potok, Lešnica, Šajser, Težka voda, Bršljinski potok, Prečna, Potok, Sušica, Šica, Globoški potok, Zibrščica;
Pritoki Kolpe: Kamenica, Obrh, Sušica, Lahinja, Priloščica, Potok Jez;
Pritoki Mirne: Grahovica, Radovan, Lipovški graben, Kobalov graben, Kamenca, Dolski potok, Tržiški potok, Hinja, Gabrijelski potok, Spolovka, Hrastoviški potok, Mokronoški potok, Jeseniščica, Bistrica, Savrica, Busenk, Dulak, Vosenk, Pristavški potok, Vejar, Tihabojščica, Kamnarica, Dušica, Gabrovščica, Močile, Štebeh;
Pritoki Sotle: Šica, Dramlja, Bizeljski potok.

Opis vodotokov:

Dolžina vseh vodotokov, vodenih v sektorju območja spodnje Save, obsega 1.841,36 km, od tega je dolžina vodotokov prvega reda 304,25 km, drugega reda pa 1.537,11 km.
Sava: zaradi raznovrstnosti kameninskih podlag ter razgibanega površja je porečje Save med Sevnico in Krškim zelo razgibano. Sava na tem delu dobiva številne pritoke, ki so na levem bregu daljši, bolj vodnati, medtem ko so desni pritoki krajši in hudourniškega značaja. Na Krško-Brežiškem polju se tok reke Save umiri. Sava na območju sektorja spodnje Save v dolžino meri 58,76 km.

Mirna: v zgornjem toku je reka povsem naravna, v srednjem delu pa je struga regulirana in teče po ravni, enolični strugi. Večji del območja ob Mirni je izpostavljeno poplavam, ki so razmeroma pogoste, vendar kratkotrajne. Z namenom zmanjšanja poplav je del pritokov reguliranih, izvedeni so bili tudi številni osuševalni jarki. Mirna na območju sektorja spodnje Save v dolžino meri 43,74 km.

Krka: v zgornjem toku je Krka tipična kraška reka s širokim zaledjem podzemnih pritokov, v spodnjem delu pa teče po ravnini in oblikuje značilne ravninske tvorbe - rečne okljuke, rokave in otočke ter številne lehnjakove pragove. V dolžino meri Reka Krka 93,97 km in se v celoti nahaja na območju sektorja Spodnje Save.

Kolpa: je mejna reka, ki izvira na hrvaški strani. V Beli krajini je Kolpa sprva koritasto vrezana, nato se bregovi nižajo in reka teče čez pas plitvega krasa. Kolpa na območju sektorja spodnje Save v dolžino meri 76,45 km.

Sotla: je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško ter levi pritok Save. Ima nižinski značaj z izrazitimi meandri. Sotla na območju sektorja spodnje Save v dolžino meri 31,33 km. V preteklosti je bila na izlivnem delu regulirana.

Akumulacije:

Na vodnem območju spodnje Save imamo več akumulacij na reki Savi, ki so grajene za namen izkoriščanja energetskega potenciala: akumulacija pri HE Vrhovo, HE Arto – Blanca, HE Krško in HE Brežice. Akumulacija pri HE Brežice je po površini drugo največje jezero v Sloveniji, takoj za Ptujskim.

Posebnosti:

Območje je bogato s podzemno vodo v Krški kotlini, obsežna so tudi poplavna območja ob reki Krki. Med najpomembnejša mokrišča, ki ga poplavlja reka Krka, spada Krakovski gozd, ki leži severno od Kostanjevice na Krki.
Na območju je deset referenčnih odsekov vodotokov, kjer so zelo majhne spremembe hidromorfoloških, fizikalno-kemičnih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti.

Koncesionar:

Podjetje INFRA d. o. o. izvaja koncesijo znotraj območij državnih lokacijskih načrtov za hidroelektrarne na spodnji Savi, podjetje VGP Novo mesto, d. d., pa na preostalem območju.

Iskalnik