Sektor območja spodnje Save
Na področju urejanja voda usmerjamo in usklajujemo pripravo projektne dokumentacije, sodelujemo pri pridobivanju projektnih pogojev in soglasij k projektni dokumentaciji, potrjujemo projektno dokumentacijo in dokumentacijo za izvajanje vzdrževalnih del, sanacijskih programov, bdimo nad izvajanjem intervencij in izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda, vodimo popise in ocene škode po neurjih ter izvedbo naložb, financiranih s strani Sklada za vode. Na področju izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda pripravljamo letne programe dela javne službe ter spremljamo in nadziramo izvajanje dela teh služb.
Na področju načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture spremljamo in analiziramo stanje voda, vodne infrastrukture in vodnega režima na posameznih porečjih, pripravljamo strokovne podlage za urejanje voda, predloge in pobude za izvajanje vzdrževanj in naložb v vodno infrastrukturo, sanacijskih programov odprave posledic poplav, prevzemamo izvedena dela v okviru programov Sklada za vode, izvedena dela v okviru avtocestnih programov, pregledujemo in potrjujemo ustreznost hidrološko-hidravličnih študij (HHŠ) in zagotavljamo informacije posameznikom, lokalnim skupnostim ter drugim deležnikom v zvezi z upravljanjem voda, poseganjem v vode, na vodna in priobalna zemljišča ter v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov vodne infrastrukture.
Na področju urejanja vodnih pravic sodelujemo pri izvedbi javnih razpisov za izbiro koncesionarjev, pri pripravi programov in koncesijskih pogodb za odvzem naplavin na podlagi podeljenih vodnih pravic ter za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, pri vzdrževanju koncesioniranih odsekov vodotokov in objektov vodne infrastrukture, izvajamo nadzor nad vodnimi pravicami in njihovim izvajanjem.
Na področju vodenja upravnih in drugih postopkov vodimo postopke in pripravljamo izdajo smernic in mnenj s področja upravljanja voda v postopkih priprave izvedbenih prostorskih aktov, sodelujemo v postopkih priprave in izdaje smernic in mnenj s področja upravljanja voda, v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) in občinskih prostorskih načrtov (OPN) ter v postopkih celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za DPN in OPN. Sodelujemo v postopkih in pri izdaji projektnih pogojev in vodnih soglasij za objekte, ki so državnega pomena, ter IPPC zavezancem, pri izdaji mnenj z vidika upravlja voda v postopkih presoje vplivov na okolje v okviru pridobivanja okoljevarstvenih soglasij ter mnenj v postopkih CPVO za strateške akte in pri izdelavi operativnih programov na državni ravni. Izdajamo informacije o pogojih posega v prostor in projektnih pogojih s področja upravljanja voda (v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – GD) ter glede izdaje pogojev za drug poseg v prostor (ni postopka GD). Vodimo postopke in izdajamo vodna mnenja in soglasja, izdajamo upravne akte v postopku okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) in soglasij (OVS), sodelujemo pri tehničnih pregledih po odločbi nosilca upravnega postopka do izdaje uporabnega dovoljenja, pri sklepanju pogodb o stvarnih pravicah na vodnih in priobalnih zemljiščih, pri pripravi pogodb za rabo objektov vodne infrastrukture za druge namene (48. člen ZV-1), pogodb za gradnjo vodne infrastrukture drugih deležnikov po 49. in 91. členu ZV-1 ter tristranskih pogodb med DRSV, koncesionarjem in drugimi deležniki za izvajanje vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih.
Na področju upravljanja vodnih zemljišč sodelujemo pri določanju meja vodnih in priobalnih zemljišč v postopkih urejanja meja, parcelacijah, pri pripravi strokovnih mnenj glede statusa (vodnih) zemljišč, predlogov za določitev vodnih zemljišč, pri cenitvi vodnih zemljišč v postopkih podeljevanja stavbne pravice in v postopkih sodnih določitev meja vodnih zemljišč.
Sodelujemo tudi pri vzpostavitvi informacijskega sistema urejanja voda (spletne zbirke, vodni objekti in naprave, vodna infrastruktura, Vodni kataster, poročila koncesionarja, stanje voda, programi vzdrževanja, pobude za investicijsko vzdrževanje in investicije), s pristojnimi inšpekcijskimi službami, Ministrstvom za okolje in prostor in drugimi ministrstvi, s strokovnimi službami s področja ohranjanja narave in varstva okolja, v meddržavnih podkomisijah in komisijah ter v medresorskih komisijah.
Predstavitev sektorja
Opis območja:
Sektor območja spodnje Save zajema območje JV dela Slovenije, območje povodja reke Save dolvodno od izliva Savinje, celotno povodje reke Krke in Mirne ter del povodja reke Kolpe dolvodno od naselja Laze pri Predgradu. Vodno območje spodnje Save obsega 2.953 km² oziroma približno 15 % ozemlja Republike Slovenije. Porečje spodnje Save delimo v pet hidro sistemov (HS), in sicer HS Sava, ki obsega 602 km², HS Sotla 61 km², HS Krka – 1.394 km², HS Mirna – 294 km² in HS Kolpa – 602 km².
Občine:
Brežice, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kostanjevica, Krško, Litija, Metlika, Mirna, Mirna peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Semič, Sevnica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Radeče, Trebnje, Žužemberk.
Pomembni vodotoki:
Vodotoki 1. reda znotraj obsega območja spodnje Save so: Sava, Mirna, Krka, Kolpa, Sotla.
Vodotoki regijskega in medregijskega pomena:
Vodno območje spodnje Save obsega mejne reke med Slovenijo in Hrvaško in sicer reko Kolpo, Sotlo, Bregano in Kamenico.
Drugi potoki:
Pritoki Save: Bregana, Dolinski potok, Negot, Grajski potok, Orehovec, Gabernica, Močnik, Struga, Potočnica, Leskovški potok, Žlapovec, Zahoč, Čretež, Brestaniški potok, Gunški potok, Zelenec, Petelinov graben, Presladolski potok, Pijavški potok, Štegina, Suhi graben, Žekovec, Blanščica, Čanjski potok, Čagoš, Kolarjev graben, Likovški potok, Kamniški potok, Globoški potok, Vranjski potok, Loški potok, florjanski graben, Drožnjanski potok, Sevnična, Mišnik, Orehovški potok, Kobiljski potok, Volčji graben, Črni potok, Podvinski potok, Rigelnov graben, Krepovka, Rastovka, Račičanski potok, Burkeljčev graben, Ličarjev graben, Sopota, Mihov graben, Poharjev graben;
Pritoki Krke: Malenski potok, Jalovski potok, Pirošica, Brnik, Toplica, Pristavški potok, Jelšanski potok, Sušica, Kolarica, Senuša, Črnivec, Studena, Lačni potok, Lokavec, Sajevec, Račna, Curk, Radulja, Kobila, Draškovec, Drganški potok, Čadraški potok, Šmarješka Toplica, Žerjavinski potok, Dobovški potok, Rateški potok, Lešnica, Šajser, Težka voda, Bršljinski potok, Prečna, Potok, Sušica, Šica, Globoški potok, Zibrščica;
Pritoki Kolpe: Kamenica, Obrh, Sušica, Lahinja, Priloščica, Potok Jez;
Pritoki Mirne: Grahovica, Radovan, Lipovški graben, Kobalov graben, Kamenca, Dolski potok, Tržiški potok, Hinja, Gabrijelski potok, Spolovka, Hrastoviški potok, Mokronoški potok, Jeseniščica, Bistrica, Savrica, Busenk, Dulak, Vosenk, Pristavški potok, Vejar, Tihabojščica, Kamnarica, Dušica, Gabrovščica, Močile, Štebeh;
Pritoki Sotle: Šica, Dramlja, Bizeljski potok.
Opis vodotokov:
Dolžina vseh vodotokov, vodenih v sektorju območja spodnje Save, obsega 1.841,36 km, od tega je dolžina vodotokov prvega reda 304,25 km, drugega reda pa 1.537,11 km.
Sava: zaradi raznovrstnosti kameninskih podlag ter razgibanega površja je porečje Save med Sevnico in Krškim zelo razgibano. Sava na tem delu dobiva številne pritoke, ki so na levem bregu daljši, bolj vodnati, medtem ko so desni pritoki krajši in hudourniškega značaja. Na Krško-Brežiškem polju se tok reke Save umiri. Sava na območju sektorja spodnje Save v dolžino meri 58,76 km.
Mirna: v zgornjem toku je reka povsem naravna, v srednjem delu pa je struga regulirana in teče po ravni, enolični strugi. Večji del območja ob Mirni je izpostavljeno poplavam, ki so razmeroma pogoste, vendar kratkotrajne. Z namenom zmanjšanja poplav je del pritokov reguliranih, izvedeni so bili tudi številni osuševalni jarki. Mirna na območju sektorja spodnje Save v dolžino meri 43,74 km.
Krka: v zgornjem toku je Krka tipična kraška reka s širokim zaledjem podzemnih pritokov, v spodnjem delu pa teče po ravnini in oblikuje značilne ravninske tvorbe - rečne okljuke, rokave in otočke ter številne lehnjakove pragove. V dolžino meri Reka Krka 93,97 km in se v celoti nahaja na območju sektorja Spodnje Save.
Kolpa: je mejna reka, ki izvira na hrvaški strani. V Beli krajini je Kolpa sprva koritasto vrezana, nato se bregovi nižajo in reka teče čez pas plitvega krasa. Kolpa na območju sektorja spodnje Save v dolžino meri 76,45 km.
Sotla: je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško ter levi pritok Save. Ima nižinski značaj z izrazitimi meandri. Sotla na območju sektorja spodnje Save v dolžino meri 31,33 km. V preteklosti je bila na izlivnem delu regulirana.
Akumulacije:
Na vodnem območju spodnje Save imamo več akumulacij na reki Savi, ki so grajene za namen izkoriščanja energetskega potenciala: akumulacija pri HE Vrhovo, HE Arto – Blanca, HE Krško in HE Brežice. Akumulacija pri HE Brežice je po površini drugo največje jezero v Sloveniji, takoj za Ptujskim.
Posebnosti:
Območje je bogato s podzemno vodo v Krški kotlini, obsežna so tudi poplavna območja ob reki Krki. Med najpomembnejša mokrišča, ki ga poplavlja reka Krka, spada Krakovski gozd, ki leži severno od Kostanjevice na Krki.
Na območju je deset referenčnih odsekov vodotokov, kjer so zelo majhne spremembe hidromorfoloških, fizikalno-kemičnih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti.
Koncesionar:
