Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

V sektorjih območij izvajamo naloge s področij dela gospodarskih javnih služb (GJS), urejanja voda, načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture ter vodnih pravic in upravnih oziroma ostalih postopkov.

Predstavitev sektorja

Opis območja:

Povodje jadranskih rek z morjem obsega 1.509 km2, kar je 7 % površine vseh porečij in povodij v Sloveniji. Dolžina vseh vodotokov meri 1.499 km oz. 5 % dolžine vseh vodotokov v državi. Največji delež povodja pokriva vodno telo Jadranskega morja kot najsevernejši del Mediterana in pomembna plovna pot za ladijski promet. Na celotnem območju povodja prevladujejo gozdnate površine, sledijo kmetijska in urbana območja. Na območju izstopa neenakomerna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer, kar na celotnem vodnem območju pogojuje različno razpoložljivost vode za razne oblike rabe, vključno z rabo za oskrbo s pitno vodo slovenske Istre. Na območju povodja jadranskih rek z morjem so tudi obsežna ekološko pomembna območja, številni naravni spomeniki in območja parkov (regijski park Škocjanske jame, krajinska parka Sečoveljske soline in Strunjan, naravni rezervat Škocjanski zatok, rt Madona, Mesečev zaliv ter Debeli rtič).

Občine:

Območje sektorja sega v občine: Ankaran, Koper, Izola, Piran, Sežana, Komen, Divača, Hrpelje – Kozina, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica.

Pomembni vodotoki:

Jadransko morje, Dragonja, Drnica, Roja, Badaševica, Rižana, Osapska reka, reka Reka, Raša, Pivka, Nanoščica.

Vodotoki regijskega in medregijskega pomena:

Vodno območje jadranskih rek z morjem obsega Jadransko morje, ki meji na Hrvaško in Italijo. Na kopnem je mejna reka Dragonja, Osapska reka in Glinščica z izlivom v morje v Italiji, ter reka Reka, ki ponikne v Škocjanskih jamah in priteče v Italiji kot del porečja Timava.

Drugi potoki:

Poleg ožjega obalnega območja s pritoki z zaledjem sodi v upravljanje širše območje kraških vodotokov v zaledju, kot so: Raša, del Močilnika in Branice, Senožejski potok, območje porečja Pivke in Nanoščice, Unica, Slavinšček, Rakulščica, Belska voda, Farjevec s pritoki, Studenški potok, Stržen, potok Mrzlek, Sušački potok, potok Molja, Dolenjski potok, Bistrica, Padež s pritoki, potok Goričnik, Kuteževski potok, Trnji potok in ostali manjši potoki.

Opis vodotokov:

Vsi vodotoki so v zgornjem toku ohranjeni pretežno v naravnem stanju in so hudourniškega značaja, kar povzroča pomanjkanja vode v poletnem času in poplave ob obilnih jesenskih in zimskih padavinah. Podobno velja za širše zaledno območje drugih kraških vodotokov. Na obalnem območju je specifika stikanje morskih in celinskih voda s svojimi vplivi in delovanjem, predvsem ob izrednih hidroloških in meteoroloških dogodkih, ko gre za poplavljanje morja in celinskih voda. To je lahko še zlasti problematično ob sovpadanju dogodkov (visokih plim in ekstremnih padavin hkrati), kar kaže na velik pomen zagotavljanja dobrega stanja objektov vodne infrastrukture, ki varuje pomembne obalne objekte, kot so soline in širši zaledni urbanizirani prostor obalnega območja.

Akumulacije:

Za zagotavljanje poplavne varnosti območja Ilirske Bistrice sta bili zgrajeni dve akumulaciji (Mola leta 1976, in Klivnik leta 1989), ki sta zaporedni in imata vsaka prostornino približno 4,3 milijone m3. Uporabljata se za zadrževanje visokega vala (zagotavljanje poplavne varnosti območja Ilirske Bistrice) in za bogatenje reke Reke v sušnem obdobju, ko se naravni pretok zniža pod določeno spodnjo mejo.
Upravljanje se vrši po veljavnem pravilniku, ki je bil usklajen z Ribiško družino, Občino Ilirska Bistrica, Civilno zaščito in parkom Škocjanske jame.

Večje ureditve:

Visokovodni nasipi na reki Reki v Ilirski Bistrici in na pritokih v morje, katerih izlivni odseki so večinoma zaščiteni z visokomorskimi nasipi vse do vpliva največje plime.

Posebnosti:

Posebnost območja je slovenski del morja, ki zajema tretjino Tržaškega zaliva v Jadranskem morju in je zalivskega tipa, zato so vplivi posameznih dejavnikov na njegovo kakovost bolj izraziti kot v globljih in bolj odprtih morjih.

Koncesionar:

DRAVA VGP Ptuj d.o.o.