Skoči do osrednje vsebine

V sektorjih območij izvajamo naloge s področij dela gospodarskih javnih služb (GJS), urejanja voda, načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture ter vodnih pravic in upravnih oziroma ostalih postopkov.

Na področju urejanja voda usmerjamo in usklajujemo pripravo projektne dokumentacije, sodelujemo pri pridobivanju projektnih pogojev in soglasij k projektni dokumentaciji, potrjujemo projektno dokumentacijo in dokumentacijo za izvajanje vzdrževalnih del, sanacijskih programov, bdimo nad izvajanjem intervencij in izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda, vodimo popise in ocene škode po neurjih ter izvedbo naložb, financiranih s strani Sklada za vode. Na področju izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda pripravljamo letne programe dela javne službe ter spremljamo in nadziramo izvajanje dela teh služb.

Na področju načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture spremljamo in analiziramo stanje voda, vodne infrastrukture in vodnega režima na posameznih porečjih, pripravljamo strokovne podlage za urejanje voda, predloge in pobude za izvajanje vzdrževanj in naložb v vodno infrastrukturo, sanacijskih programov odprave posledic poplav, prevzemamo izvedena dela v okviru programov Sklada za vode, izvedena dela v okviru avtocestnih programov, pregledujemo in potrjujemo ustreznost hidrološko-hidravličnih študij (HHŠ) in zagotavljamo informacije posameznikom, lokalnim skupnostim ter drugim deležnikom v zvezi z upravljanjem voda, poseganjem v vode, na vodna in priobalna zemljišča ter v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov vodne infrastrukture.

Na področju urejanja vodnih pravic sodelujemo pri izvedbi javnih razpisov za izbiro koncesionarjev, pri pripravi programov in koncesijskih pogodb za odvzem naplavin na podlagi podeljenih vodnih pravic ter za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, pri vzdrževanju koncesioniranih odsekov vodotokov in objektov vodne infrastrukture, izvajamo nadzor nad vodnimi pravicami in njihovim izvajanjem.

Na področju vodenja upravnih in drugih postopkov vodimo postopke in pripravljamo izdajo smernic in mnenj s področja upravljanja voda v postopkih priprave izvedbenih prostorskih aktov, sodelujemo v postopkih priprave in izdaje smernic in mnenj s področja upravljanja voda, v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) in občinskih prostorskih načrtov (OPN) ter v postopkih celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za DPN in OPN. Sodelujemo v postopkih in pri izdaji projektnih pogojev in vodnih soglasij za objekte, ki so državnega pomena, ter IPPC zavezancem, pri izdaji mnenj z vidika upravlja voda v postopkih presoje vplivov na okolje v okviru pridobivanja okoljevarstvenih soglasij ter mnenj v postopkih CPVO za strateške akte in pri izdelavi operativnih programov na državni ravni. Izdajamo informacije o pogojih posega v prostor in projektnih pogojih s področja upravljanja voda (v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – GD) ter glede izdaje pogojev za drug poseg v prostor (ni postopka GD). Vodimo postopke in izdajamo vodna mnenja in soglasja, izdajamo upravne akte v postopku okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) in soglasij (OVS), sodelujemo pri tehničnih pregledih po odločbi nosilca upravnega postopka do izdaje uporabnega dovoljenja, pri sklepanju pogodb o stvarnih pravicah na vodnih in priobalnih zemljiščih, pri pripravi pogodb za rabo objektov vodne infrastrukture za druge namene (48. člen ZV-1), pogodb za gradnjo vodne infrastrukture drugih deležnikov po 49. in 91. členu ZV-1 ter tristranskih pogodb med DRSV, koncesionarjem in drugimi deležniki za izvajanje vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih.

Na področju upravljanja vodnih zemljišč sodelujemo pri določanju meja vodnih in priobalnih zemljišč v postopkih urejanja meja, parcelacijah, pri pripravi strokovnih mnenj glede statusa (vodnih) zemljišč, predlogov za določitev vodnih zemljišč, pri cenitvi vodnih zemljišč v postopkih podeljevanja stavbne pravice in v postopkih sodnih določitev meja vodnih zemljišč.

Sodelujemo tudi pri vzpostavitvi informacijskega sistema urejanja voda (spletne zbirke, vodni objekti in naprave, vodna infrastruktura, Vodni kataster, poročila koncesionarja, stanje voda, programi vzdrževanja, pobude za investicijsko vzdrževanje in investicije), s pristojnimi inšpekcijskimi službami, Ministrstvom za okolje in prostor in drugimi ministrstvi, s strokovnimi službami s področja ohranjanja narave in varstva okolja, v meddržavnih podkomisijah in komisijah ter v medresorskih komisijah.

Predstavitev sektorja

Opis območja:

Povodje jadranskih rek z morjem obsega 1.509 km2, kar je 7 % površine vseh porečij in povodij v Sloveniji. Dolžina vseh vodotokov meri 1.499 km oz. 5 % dolžine vseh vodotokov v državi. Največji delež povodja pokriva vodno telo Jadranskega morja kot najsevernejši del Mediterana in pomembna plovna pot za ladijski promet. Na celotnem območju povodja prevladujejo gozdnate površine, sledijo kmetijska in urbana območja. Na območju izstopa neenakomerna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer, kar na celotnem vodnem območju pogojuje različno razpoložljivost vode za razne oblike rabe, vključno z rabo za oskrbo s pitno vodo slovenske Istre. Na območju povodja jadranskih rek z morjem so tudi obsežna ekološko pomembna območja, številni naravni spomeniki in območja parkov (regijski park Škocjanske jame, krajinska parka Sečoveljske soline in Strunjan, naravni rezervat Škocjanski zatok, rt Madona, Mesečev zaliv ter Debeli rtič).

Občine:

Območje sektorja sega v občine: Ankaran, Koper, Izola, Piran, Sežana, Komen, Divača, Hrpelje – Kozina, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica.

Pomembni vodotoki:

Jadransko morje, Dragonja, Drnica, Roja, Badaševica, Rižana, Osapska reka, reka Reka, Raša, Pivka, Nanoščica.

Vodotoki regijskega in medregijskega pomena:

Vodno območje jadranskih rek z morjem obsega Jadransko morje, ki meji na Hrvaško in Italijo. Na kopnem je mejna reka Dragonja, Osapska reka in Glinščica z izlivom v morje v Italiji, ter reka Reka, ki ponikne v Škocjanskih jamah in priteče v Italiji kot del porečja Timava.

Drugi potoki:

Poleg ožjega obalnega območja s pritoki z zaledjem sodi v upravljanje širše območje kraških vodotokov v zaledju, kot so: Raša, del Močilnika in Branice, Senožejski potok, območje porečja Pivke in Nanoščice, Unica, Slavinšček, Rakulščica, Belska voda, Farjevec s pritoki, Studenški potok, Stržen, potok Mrzlek, Sušački potok, potok Molja, Dolenjski potok, Bistrica, Padež s pritoki, potok Goričnik, Kuteževski potok, Trnji potok in ostali manjši potoki.

Opis vodotokov:

Vsi vodotoki so v zgornjem toku ohranjeni pretežno v naravnem stanju in so hudourniškega značaja, kar povzroča pomanjkanja vode v poletnem času in poplave ob obilnih jesenskih in zimskih padavinah. Podobno velja za širše zaledno območje drugih kraških vodotokov. Na obalnem območju je specifika stikanje morskih in celinskih voda s svojimi vplivi in delovanjem, predvsem ob izrednih hidroloških in meteoroloških dogodkih, ko gre za poplavljanje morja in celinskih voda. To je lahko še zlasti problematično ob sovpadanju dogodkov (visokih plim in ekstremnih padavin hkrati), kar kaže na velik pomen zagotavljanja dobrega stanja objektov vodne infrastrukture, ki varuje pomembne obalne objekte, kot so soline in širši zaledni urbanizirani prostor obalnega območja.

Akumulacije:

Za zagotavljanje poplavne varnosti območja Ilirske Bistrice sta bili zgrajeni dve akumulaciji (Mola leta 1976, in Klivnik leta 1989), ki sta zaporedni in imata vsaka prostornino približno 4,3 milijone m3. Uporabljata se za zadrževanje visokega vala (zagotavljanje poplavne varnosti območja Ilirske Bistrice) in za bogatenje reke Reke v sušnem obdobju, ko se naravni pretok zniža pod določeno spodnjo mejo.
Upravljanje se vrši po veljavnem pravilniku, ki je bil usklajen z Ribiško družino, Občino Ilirska Bistrica, Civilno zaščito in parkom Škocjanske jame.

Večje ureditve:

Visokovodni nasipi na reki Reki v Ilirski Bistrici in na pritokih v morje, katerih izlivni odseki so večinoma zaščiteni z visokomorskimi nasipi vse do vpliva največje plime.

Posebnosti:

Posebnost območja je slovenski del morja, ki zajema tretjino Tržaškega zaliva v Jadranskem morju in je zalivskega tipa, zato so vplivi posameznih dejavnikov na njegovo kakovost bolj izraziti kot v globljih in bolj odprtih morjih.

Koncesionar:

DRAVA VGP Ptuj d.o.o.