Skoči do osrednje vsebine

Arhiv

Staro spletno mesto najdete v arhivu spletišč državne uprave.

V sektorjih območij izvajamo naloge s področij dela gospodarskih javnih služb (GJS), urejanja voda, načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture ter vodnih pravic in upravnih oziroma ostalih postopkov.

Na področju urejanja voda usmerjamo in usklajujemo pripravo projektne dokumentacije, sodelujemo pri pridobivanju projektnih pogojev in soglasij k projektni dokumentaciji, potrjujemo projektno dokumentacijo in dokumentacijo za izvajanje vzdrževalnih del, sanacijskih programov, bdimo nad izvajanjem intervencij in izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda, vodimo popise in ocene škode po neurjih ter izvedbo naložb, financiranih s strani Sklada za vode. Na področju izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda pripravljamo letne programe dela javne službe ter spremljamo in nadziramo izvajanje dela teh služb.

Na področju načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture spremljamo in analiziramo stanje voda, vodne infrastrukture in vodnega režima na posameznih porečjih, pripravljamo strokovne podlage za urejanje voda, predloge in pobude za izvajanje vzdrževanj in naložb v vodno infrastrukturo, sanacijskih programov odprave posledic poplav, prevzemamo izvedena dela v okviru programov Sklada za vode, izvedena dela v okviru avtocestnih programov, pregledujemo in potrjujemo ustreznost hidrološko-hidravličnih študij (HHŠ) in zagotavljamo informacije posameznikom, lokalnim skupnostim ter drugim deležnikom v zvezi z upravljanjem voda, poseganjem v vode, na vodna in priobalna zemljišča ter v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov vodne infrastrukture.

Na področju urejanja vodnih pravic sodelujemo pri izvedbi javnih razpisov za izbiro koncesionarjev, pri pripravi programov in koncesijskih pogodb za odvzem naplavin na podlagi podeljenih vodnih pravic ter za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, pri vzdrževanju koncesioniranih odsekov vodotokov in objektov vodne infrastrukture, izvajamo nadzor nad vodnimi pravicami in njihovim izvajanjem.

Na področju vodenja upravnih in drugih postopkov vodimo postopke in pripravljamo izdajo smernic in mnenj s področja upravljanja voda v postopkih priprave izvedbenih prostorskih aktov, sodelujemo v postopkih priprave in izdaje smernic in mnenj s področja upravljanja voda, v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) in občinskih prostorskih načrtov (OPN) ter v postopkih celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za DPN in OPN. Sodelujemo v postopkih in pri izdaji projektnih pogojev in vodnih soglasij za objekte, ki so državnega pomena, ter IPPC zavezancem, pri izdaji mnenj z vidika upravlja voda v postopkih presoje vplivov na okolje v okviru pridobivanja okoljevarstvenih soglasij ter mnenj v postopkih CPVO za strateške akte in pri izdelavi operativnih programov na državni ravni. Izdajamo informacije o pogojih posega v prostor in projektnih pogojih s področja upravljanja voda (v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – GD) ter glede izdaje pogojev za drug poseg v prostor (ni postopka GD). Vodimo postopke in izdajamo vodna mnenja in soglasja, izdajamo upravne akte v postopku okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) in soglasij (OVS), sodelujemo pri tehničnih pregledih po odločbi nosilca upravnega postopka do izdaje uporabnega dovoljenja, pri sklepanju pogodb o stvarnih pravicah na vodnih in priobalnih zemljiščih, pri pripravi pogodb za rabo objektov vodne infrastrukture za druge namene (48. člen ZV-1), pogodb za gradnjo vodne infrastrukture drugih deležnikov po 49. in 91. členu ZV-1 ter tristranskih pogodb med DRSV, koncesionarjem in drugimi deležniki za izvajanje vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih.

Na področju upravljanja vodnih zemljišč sodelujemo pri določanju meja vodnih in priobalnih zemljišč v postopkih urejanja meja, parcelacijah, pri pripravi strokovnih mnenj glede statusa (vodnih) zemljišč, predlogov za določitev vodnih zemljišč, pri cenitvi vodnih zemljišč v postopkih podeljevanja stavbne pravice in v postopkih sodnih določitev meja vodnih zemljišč.

Sodelujemo tudi pri vzpostavitvi informacijskega sistema urejanja voda (spletne zbirke, vodni objekti in naprave, vodna infrastruktura, Vodni kataster, poročila koncesionarja, stanje voda, programi vzdrževanja, pobude za investicijsko vzdrževanje in investicije), s pristojnimi inšpekcijskimi službami, Ministrstvom za okolje in prostor in drugimi ministrstvi, s strokovnimi službami s področja ohranjanja narave in varstva okolja, v meddržavnih podkomisijah in komisijah ter v medresorskih komisijah.

Obseg pristojnosti in delovnih nalog

Poleg upravljanja vodotokov sodi v to območje Jadransko morje, za katerega je značilno, da je zalivskega tipa, zato so negativni vplivi posameznih dejavnikov na njegovo kakovost bolj izraziti kot v globljih in bolj odprtih morjih.

Že sam geografski položaj in geološko-hidrološke razmere (slaba cirkulacija vodnih mas, plitvost, izdatni vplivi celinskih voda in izpiranje flišnega zaledja) mu dajejo pečat ekološke nestabilnosti. Po drugi svetovni vojni so se raznim naravnim dejavnikom pridružili ekološko nevarnejši in naraščajoči vplivi pomorskega prometa, novih vrst rabe morja, gospodarskega in urbanega razvoja severnojadranskih obalnih mest z zaledjem kot posledica neusklajenega sektorskega delovanja, pri katerem niso upoštevali ekoloških dejavnikov. Te posledice so še bolj izrazite ob izlivih velikih rek, ki pritekajo predvsem z italijanske obale in s seboj prinašajo izdatne količine močno onesnaženih voda. 

Znano je, da slovenski del Jadranskega morja sestavlja le manjši del celotnega sistema, ki je pod vplivom neprimerno večjega onesnaževanja sosednjih držav, zato je upravljanje morja in obale poseben izziv. Poleg navedenega sta naša morje in obala močno ogrožena z vidika možnih nesreč na morju z nenadnimi onesnaženji z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi kemikalijami. V primeru nesrečnega razlitja velikih količin nafte in drugih snovi v morje bi nastalo onesnaženje celotne obale. Zaradi geomorfoloških značilnosti obalnega pasu bi bilo čiščenje in odstranjevanje posledic velikega onesnaženja obalnega pasu zelo težavna naloga, gospodarska in okoljska škoda pa bi bili neprecenljivi. Zato je ključnega pomena dobro sodelovanje vseh pristojnih služb znotraj Koordinacije služb na morju, predvsem z vidika doslednega izvajanja vseh možnih preventivnih ukrepov na morju in obalni liniji.

Kopni del območja, ki ga obravnava ta sektor, obsega 11 občin na ozemlju s površino 2.016 km². Sestavljajo ga ožje obalno območje z zaledjem (občine: Ankaran, Koper, Izola in Piran) in območje kraških vodotokov Raša, del Branice in Senožejski potok (občine: Sežana, Komen, Divača, Hrpelje - Kozina) ter območje porečja Pivke, Nanoščice in reke Reke (občine: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica).

Za obalno območje je značilno stikanje morskih in celinskih voda, vsake s svojim vplivom in delovanjem, predvsem ob izrednih hidroloških in meteoroloških dogodkih, ko se spoprijemamo s poplavljanjem morja in celinskih voda. To je lahko še zlasti problematično ob sovpadanju dogodkov (visokih plim in ekstremnih padavin hkrati), kar kaže na velik pomen zagotavljanja dobrega stanja objektov vodne infrastrukture, ki varuje pomembne obalne objekte, kot so soline in širši zaledni urbanizirani prostor obalnega območja.

Na tem območju so poleg morja pomembnejši vodotoki s pritoki: Osapska reka, Rižana, Badaševica, Drnica, Roja in Dragonja, katerih izlivni odseki so večinoma zaščiteni z visokomorskimi nasipi vse do vpliva največje plime. V zgornjem toku so ohranjeni pretežno v naravnem stanju in so hudourniškega značaja, kar povzroča številna navzkrižja interesov v prostoru zaradi pomanjkanja vode v poletnem času in poplav ob obilnih padavinah. Podobno velja za širše zaledno območje drugih kraških vodotokov. Za zagotavljanje poplavne varnosti območja Ilirske Bistrice sta v upravljanju dve akumulaciji (Mola je bila zgrajena leta 1976, Klivnik pa 1989), ki sta zaporedni in imata vsaka prostornino približno 4,3 mio m³. Uporabljata se za zadrževanje visokega vala (zagotavljanje poplavne varnosti območja Ilirske Bistrice) in za bogatenje reke Reke v sušnem obdobju, ko se naravni pretok zniža pod določeno spodnjo mejo.

Iskalnik