GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

V sektorjih območij izvajamo naloge s področij dela gospodarskih javnih služb (GJS), urejanja voda, načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture ter vodnih pravic in upravnih oziroma ostalih postopkov.

Na področju urejanja voda usmerjamo in usklajujemo priprave projektne dokumentacije, sodelujemo pri pridobivanju projektnih pogojev in soglasij k projektni dokumentaciji, potrjujemo projektno dokumentacijo in dokumentacijo za izvajanje vzdrževalnih del, sanacijskih programov, bdimo nad izvajanjem intervencij in izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda, vodimo popise in ocene škode po neurjih ter izvedbo naložb, financiranih s strani Sklada za vode. Na področju izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda pa pripravljamo letne programe dela javne službe spremljamo in nadziramo izvajanje dela teh služb.

Na področju načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture spremljamo  in analiziramo stanje voda, vodne infrastrukture in vodnega režima na posameznih porečjih, pripravljamo strokovne podlage za urejanje voda, predloge in pobude za izvajanje vzdrževanj in naložb v vodno infrastrukturo, sanacijskih programov odprave posledic poplav, prevzemamo izvedena dela v okviru programov Sklada za vode, izvedena dela v okviru avtocestnih programov, pregledujemo in potrjujemo ustreznost hidrološko-hidravličnih študij (HHŠ) in zagotavljamo  informacije posameznikom, lokalnim skupnostim ter drugim deležnikom v zvezi z upravljanjem voda, poseganjem na vode, vodna in priobalna zemljišča, gradnjo in vzdrževanjem objektov vodne infrastrukture.

Na področju urejanja vodnih pravic sodelujemo pri izvedbi javnih razpisov za izbiro koncesionarjev, pripravi programov in koncesijskih pogodb za odvzem naplavin na podlagi podeljenih vodnih pravic ter za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, pri vzdrževanju koncesioniranih odsekov vodotokov in objektov vodne infrastrukture, izvajamo nadzor nad vodnimi pravicami in njihovim izvajanjem.

Na področju vodenja upravnih in ostalih postopkov vodimo postopke in pripravljamo izdajo smernic in mnenj s področja upravljanja z vodami v postopkih priprave izvedbenih prostorskih aktov, sodelujemo v postopkih priprave ter izdaje smernic in mnenj s področja upravljanja z vodami v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) in občinskih prostorskih načrtov (OPN) ter v postopkih celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za DPN in OPN. Sodelujemo v postopkih in pri izdaji projektnih pogojev in vodnih soglasij za objekte, ki so državnega pomena, ter IPPC zavezancem, nadalje pri izdaji mnenj s stališča upravljanja z vodami v postopkih presoje vplivov na okolje v okviru pridobivanja okoljevarstvenih soglasij, mnenj v postopkih CPVO za strateške akte in operativnih programov na državni ravni. Izdajamo informacije o pogojih posega v prostor in projektne pogoje s področja upravljanja z vodami (v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - GD), izdaje pogojev za drug poseg v prostor (ni postopka GD). Vodimo postopke in izdajamo vodna mnenja in soglasja, izdajamo upravne akte v postopku okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) in soglasij (OVS), sodelujemo na tehničnih pregledih po odločbi nosilca upravnega postopka do izdaje uporabnega dovoljenja, pri sklepanju pogodb o stvarnih pravicah na vodnih in priobalnih zemljiščih, pripravi pogodb za rabo objektov vodne infrastrukture za druge namene (48. člen ZV-1), pogodb za gradnjo vodne infrastrukture drugih deležnikov po 49. in 91. členu ZV-1 ter tristranskih pogodb med DRSV, koncesionarjem in drugimi deležniki za izvajanje vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih.

Na področju upravljanja vodnih zemljišč sodelujemo pri določanju meja vodnih in priobalnih zemljišč v postopkih urejanja meja, parcelacijah, pripravo strokovnih mnenj glede statusa (vodnih) zemljišč, predlogov za določitev vodnih zemljišč, pri cenitvi vodnih zemljišč v postopkih podeljevanja stavbne pravice in v postopkih sodnih določitev meja vodnih zemljišč.

Ob tem sodelujemo še pri vzpostavitvi informacijskega sistema urejanja voda (baze vodni objekti in naprave, vodna infrastruktura, vodni kataster, poročila koncesionarja, stanje voda, programi vzdrževanja, pobude za investicijsko vzdrževanje in investicije), sodelujemo s pristojnimi inšpekcijskimi službami, ministrstvom za okolje in prostor in drugimi ministrstvi, s strokovnimi službami s področja ohranjanja narave in varstva okolja, v meddržavnih podkomisijah in komisijah ter v medresorskih komisijah.

Obseg pristojnosti in delovnih nalog

Poleg upravljanja vodotokov sodi v to območje Jadransko morje, za katerega je značilno, da je  zalivskega tipa, zato so negativni vplivi posameznih dejavnikov na njegovo kakovost bolj izraziti, kot v globljih in odprtejših morjih.

Že sam geografski položaj in geološko-hidrološke razmere (slaba cirkulacija vodnih mas, plitvost, izdatni vplivi celinskih voda in izpiranje flišnega zaledja...) mu dajejo pečat ekološke nestabilnosti. Po drugi svetovni vojni so se raznim naravnim dejavnikom pridružili ekološko nevarnejši in naraščajoči vplivi pomorskega prometa, novih vrst rabe morja, gospodarskega in urbanega razvoja severno jadranskih obalnih mest z zaledjem, kot posledica neusklajenih sektorskih pristopov, ki niso upoštevali ekološke komponente. Te posledice so še bolj izrazite ob izlivih velikih rek, ki pritekajo predvsem z italijanske obale in s seboj prinašajo izdatne količine močno onesnaženih voda. 

Znano je, da slovenski del Jadranskega morja predstavlja le manjši del celotnega sistema, ki je pod vplivom neprimerno večjega onesnaževanja sosednjih držav, zato je upravljanje z morjem in obalo poseben izziv. Poleg navedenega sta naše morje in obala močno potencialno ogrožena z vidika  možnih nesreč na morju z nenadnimi onesnaženji z naftnimi derivati in ostalimi nevarnimi kemikalijami. V slučaju nesrečnega razlitja velikih količin nafte in ostalih snovi v morje bi prišlo do onesnaženja celotne obale. Zaradi geomorfoloških značilnosti obalnega pasu bi bilo čiščenje in odstranjevanje posledic velikega onesnaženja obalnega pasu zelo težavna naloga, gospodarska in okoljska škoda pa bi bila neprecenljiva. Zato je ključnega pomena dobro sodelovanje vseh pristojnih služb znotraj Koordinacije služb na morju, predvsem z vidika doslednega izvajanja vseh možnih preventivnih ukrepov na morju in obalni liniji.

Kopni del območja sektorja obsega 11 občin na ozemlju s površino 2.016 km². Sestavljajo ga ožje obalno območje z zaledjem (občine: Ankaran, Koper, Izola in Piran) in območje kraških vodotokov Raša, del Branice in Senožejski potok  (občine: Sežana, Komen, Divača, Hrpelje-Kozina) ter območje porečja Pivke, Nanoščice in reke Reke (občine: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica).

Za obalno območje je značilno stikanje  morskih in celinskih voda, vsaka s svojim vplivom in delovanjem, predvsem ob izrednih hidroloških in meteoroloških dogodkih, ko se soočamo s poplavljanjem morja in celinskih voda.  To je lahko še zlasti problematično ob sovpadanju dogodkov (visokih plim in ekstremnih padavin hkrati), kar kaže na velik pomen zagotavljanja dobrega stanja objektov obstoječe vodne infrastrukture, ki varuje pomembne obalne objekte, kot so soline in širši  zaledni urbaniziran prostor  obalnega območja.

Na  tem območju so,  poleg morja,  sledeči pomembnejši vodotoki s pritoki: Osapska reka, Rižana, Badaševica, Drnica, Roja in Dragonja, katerih izlivni odseki so večinoma zaščiteni z visokomorskimi nasipi vse do vpliva maksimalne plime. V zgornjem toku so ohranjeni pretežno v naravnem stanju in so hudourniškega značaja, kar povzroča številne konflikte interesov v prostoru zaradi pomanjkanja vode v poletnem času in poplav ob obilnih padavinah.  Podobno velja za  širše zaledno območje ostalih kraških vodotokov. Za zagotavljanje poplavne varnosti območja Ilirske Bistrice sta v upravljanju dve akumulaciji (Mola  je bila zgrajena leta 1976, Klivnik pa 1989), ki sta zaporedni in imata vsaka prostornino z okoli 4,3 mio m³. Služita za zadrževanje visokega vala (zagotavljanje  poplavne varnosti območja Ilirske Bistrice) in za bogatenje reke Reke v sušnem obdobju, ko pade naravni pretok Reke pod določen minimum.