Skoči do osrednje vsebine

Odnosi Slovenija - Francija

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri vstopu državljanov tretjih držav v Slovenijo na zunanji schengenski meji še vedno veljajo omejitve nenujnih potovanj. Aktualne informacije o določanju nujnosti potovanj najdete na strani policije, o prehajanju meja, ukrepih na meji ob vstopu v Slovenijo in sezname držav pa na posebni strani Prehajanje meja.

Zgodovina odnosov

Francija in Slovenija imata dolgo zgodovino pestrih, bogatih in partnerskih odnosov. Ljubljana ima preko Ilirskih provinc (1809–1813) svojevrstno povezavo z mogočno zgodovino Francije. V času Ilirskih provinc je bila Ljubljana sedež širokega območja regije vse do juga Dalmacije. Kratkotrajna francoska vladavina v času Ilirskih provinc je uvedla reforme prava  in izboljšala položaj slovenščine v šolah, kar je pospešilo oblikovanje zavesti o obstoju posebnega slovenskega naroda.

Francija je z ustanovami na slovenskem ozemlju negovala dragocene stike tudi po prvi in med obema svetovnima vojnama, ko je bila Slovenija del Kraljevine SHS oz. Jugoslavije. Tradicijo odnosov je med vojnama nadaljeval Francoski inštitut, ki je svoja vrata v Ljubljani odprl leta 1921. Pariz je takrat postal in ostaja eden pomembnejših centrov evropske kulture in znanosti ter zaželena destinacija številnih slovenskih ustvarjalcev, študentov in raziskovalcev.

Manj znano dejstvo pa je, da je bila Slovenija zadnja destinacija zadnjega francoskega kralja iz kraljevske rodbine Burbonov - Karla X, ki počiva v samostanu Kostanjevica nad Novo Gorico. Francoski kralj Karel X se je pred julijsko revolucijo leta 1830 in kolero, ki je razsajala po Evropi, zatekel k goriškemu grofu Coroniniju v Gorico in tam kmalu umrl. Prav za kolero.

Strateško politično partnerstvo

Po razglasitvi slovenske neodvisnosti je Francoska republika priznala Republiko Slovenijo 15. januarja 1992. Državi sta diplomatske odnose vzpostavili 23. aprila 1992. Odnosi med Slovenijo in Francijo so bili od nekdaj tesni in razvejani ter gospodarsko zelo prepleteni, od vstopa Slovenije v EU in NATO pa so dobili na političnem področju nov zagon. Državi druži mediteranska in alpska dimenzija, sodelujeta tako v EU, kjer na srečanjih predstavniki obeh držav sedijo drug poleg drugega, kot v NATO, OZN in OVSE. Poglobljen dialog med predstavniki obeh držav pa se je začel v času priprav in med predsedovanjem Slovenije in Francije Svetu EU v letu 2008. Po predsedovanju obeh držav Svetu EU in po sklenitvi strateškega partnerstva med obema državama v letu 2011 smo priča intenzivni dinamiki obiskov na najvišji ravni. Predsednik Hollande je kot prvi francoski predsednik obiskal samostojno Slovenijo julija 2013, ko se je udeležil neformalnega srečanja voditeljev Zahodnega Balkana v okviru t.i. procesa Brdo. Pobudnik procesa Brdo-Brioni je bil v sodelovanju s hrvaško predsednico vlade Kosorjevo predsednik Pahor, takrat kot predsednik vlade. Francija in Slovenija sta ob podpori Evropske komisije spodbudili Agendo za mlade s področja Zahodnega Balkana.

Slovensko-francosko strateško partnerstvo je vodilo k nadgradnji političnega partnerstva, sodelovanja na področju kulture, znanosti in nenazadnje gospodarskega sodelovanja.

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar se 4. julija 2016 udeležil Vrha o zahodnem Balkanu v Parizu, 30. novembra 2015 se udeležil vrha COP21 v Parizu, pred tem pa je bil 2014 v Franciji na obisku še ob dveh priložnostih, ko se je srečal tudi s predsednikom Françoisom Hollandom. Slovenski ministri so redni gostje v francoski prestolnici in francoski predstavniki so redni gostje na političnih dogodkih v Sloveniji in med udeleženci na največji mednarodni konferenci   Blejski strateški forum, ki ga vsako leto organizira slovensko zunanje ministrstvo. Zelo živahno je tudi sodelovanje predstavnikov obeh parlamentov in senatov.

Bogato sodelovanje na področju kulture

Kultura ostaja eden pomembnejših instrumentov javne diplomacije tako za Slovenijo kakor Francijo. Slovenija se je pariški publiki pomladi 2013 predstavila z mogočno razstavo slovenskih impresionistov v Le Petit Palais. Kulturni dogodki, razstave, gostovanja, koncerti francoskih avtorjev v Sloveniji in slovenskih v Franciji so postali že del vsakdana. Ne dobi pa vsak dan slovenski književnik nagrade za najboljši tuji roman, zato velja izpostaviti velik uspeh Draga Jančarja, ki je leta 2014 za roman To noč sem jo videl prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo Prix du Meilleur livre étranger, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov. Roman je v Franciji izšel pri založbi Phébus pod naslovom Cette nuit, je l'ai vue. Prevedla ga je Andrée Lück-Gaye.

Izpostaviti velja tudi drugega velikega Slovenca, ki pomaga pri gradnji kulturnih in drugih mostov med Slovenijo in Francijo. V Parizu živeči filozof, publicist in fotograf dr. Evgen Bavčarje leta 2016 prejel nagrado državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament. Evgen Bavčar "s svojim edinstvenim in bogatim prispevkom v umetnosti in literaturi, ki presega evropske meje, ne povezuje le Slovenije in Francije, ampak s svojo slepoto tudi državljane Evrope, ki imajo od Braillove komunikacije dodatno korist, saj jih povezuje na zelo simbolen način, onkraj jezikovnih ovir".

Gostovanja slovenskih filmov na najprestižnejšem festivalu na svetu v Cannesu, predstavitve poezije slovenskih pesnic in pesnikov v Parizu, redna gostovanja manjših in večjih slovenskih gledališč po Franciji, sodelovanje v okviru mreže Reseau Culture Europe in nenazadnje poglabljanje kulturnih vezi in stikov tudi s podelitvijo francoskih prestižnih odlikovanj vitezov reda umetnosti in leposlovja slovenskim ustvarjalcem, vse to kaže na res bogato prepletanje dveh kultur in njunih umetnikov.

Več o promociji slovenske kulture v državi izveste na portalu Culture.si.

Na voljo vam je tudi koledar kulturnih dogodkov slovenskih umetnikov v državi.

Gospodarsko sodelovanje

Francija je v Sloveniji gospodarsko močno vidna in pomembna in sodi med deset ključnih zunanjetrgovinskih partneric Slovenije. Preko svoje investicije v novomeškem Revozu zagotavlja delovna mesta nekaj več kot 2000 zaposlenim. Francoska podjetja so v Sloveniji prisotna v proizvodnji, trgovini, bančništvu, gradbeništvu, agroživilstvu in drugih storitvah.

Vse potrebne informacije o gospodarskem sodelovanju in poslovnih priložnostih v Franciji najdete na spletni strani Izvozno okno.

Dokumenti

Povezane teme

  • Slovenci v Evropi

    Slovence lahko najdemo po vsej Evropi. Veliko se jih je iz domovine izselilo po drugi svetovni vojni, največ v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi boljših gospodarskih možnosti, preseljevanju pa smo priče tudi danes. Največ Slovencev v Evropi živi v Nemčiji.