Vlada na obisku v Obalno-kraški regiji

Skupni del programa vlade

9.00 Seja Vlade Republike Slovenije

Lokacija: Potniški terminal Luke Koper

Fototermin na začetku seje

10.30 Izjava za medije po seji vlade

Lokacija: Potniški terminal Luke Koper

Neposredni prenos na Youtube kanalu Vlade Republike Slovenije.

13.00 Izjava za medije predsednika vlade

Lokacija: SB Izola, Polje 40, Izola

Neposredni prenos na Youtube kanalu Vlade Republike Slovenije.

16.30 Posvet z župani in predstavniki gospodarstva

Lokacija: Hotel Maestoso, Lipica 5, Sežana

Fototermin na začetku posveta, zaprto za javnost

Logistična informacija za medije

Predstavnike medijev prosimo, da svojo udeležbo na posamezni lokaciji vladnega obiska sporočite najkasneje danes do 18. ure, na elektronski naslov: info.ukom@gov.si.

Zbirna mesta za predstavnike medijev:

• fototermin ob prihodu na sejo in ob začetku seje vlade: zbirno mesto ob 8.30, Potniški terminal Luke Koper
• izjava za medije po seji vlade: zbirno mesto ob 10.00, Potniški terminal Luke Koper
• izjava predsednika vlade za medije: zbirno mesto ob 12.30, SB Izola
• fototermin pred začetkom vladnega posveta: zbirno mesto ob 16.00 pred Hotelom Maestoso v Lipici

Foto material z vladnega obiska bo na voljo na vladnem Flickr računu.

Za več informacij se lahko obrnete na e-naslov: info.ukom@gov.si, v času vladnega obiska pa bosta za več (logističnih) informacij na voljo:

• Sandra Letica Pavčič, Urad Vlade RS za komuniciranje, 051 379 211 in
• Anja Otavnik, Urad Vlade RS za komuniciranje, 051 391 174.

Projekti v regiji

Pomoč gospodarstvu

Vlada Republike Slovenije si močno prizadeva za ohranjanje gospodarske aktivnosti v regiji in krepitev njene odpornosti – skupaj z izvajalskimi organi v času mandata aktualne vlade je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport dodelilo 25,2 milijona evrov nepovratnih sredstev  pravnim osebam, občinam in javnim zavodom s sedežem v Obalno-kraški regiji, od tega 7,4 milijona evrov za pomoč gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ter 235.769,52 evra za odpravo posledic škode  zaradi poplav 2023. Vseh izplačil je bilo v višini 23,5 milijona evrov. Skoraj polovica vseh sredstev je bilo dodeljenih prejemnikom iz občine Koper (43,3 odstotkov), sledita Sežana (23,4 odstotkov) in Piran (17,1 odstotkov). 

Izgradnja 2. tira železniške proge Divača – Koper

Investicijski stroški projekta Izgradnje 2. tira železniške proge Divača - Koper znašajo 1.109 milijonov evrov(tekoče cene, brez DDV). Finančna konstrukcija je zaprta. Za projekt so skladno z NIP3 zagotovljena nepovratna sredstva EU v skupni vrednosti 362 milijonov evrov.

Glavni cilji projekta so povečanje prepustne zmogljivosti iz sedanjih 94 vlakov/dan na 212 vlakov/dan oziroma povečanje prevozne zmogljivosti iz sedanjih 14 mio ton/leto na 36,9 milijonov ton/leto, skrajšanje železniške razdalje na odseku Divača – Koper iz 44,6 km (obstoječi tir) na 27,1 km (na drugem tiru), skrajšanje potovalnega časa na odseku Divača – Koper iz 100-110 min (obstoječi tir) na 30 min (na drugem tiru), povečanje največje možne hitrosti vlakov na odseku iz 65-75 km/h (obstoječi tir) do 160 km/h (na drugem tiru). Proga bo prevozna v marcu 2026. Potekajo tudi aktivnosti na vzporednem tiru (ti. levi tir), s čimer bo zagotovljena polna dvotirnost proge. Projekt je zaključen v postavljenih finančnih in časovnih okvirih.

Ukinitev vinjete na H5 in H6:

Od 1. januarja 2026 za uporabo obalne hitre ceste oziroma odsekov H5 in H6 ni več treba imeti e-vinjete. Omenjena odseka nista več vključena v e-vinjetni sistem cestninjenja za lahka vozila do 3.500 kg največje tehnično dovoljene mase. Vlada je ukrep sprejela z namenom z namenom razbremenitve lokalnih cest v slovenski Istri, kjer se promet v zadnjih letih izrazito povečuje. Zaradi izogibanja nakupu e-vinjet se je tranzit pogosto preusmerjal skozi Škofije, Dekane, Bertoke, Šalaro, Izolo in Lucijo, kar je povzročalo zastoje, zmanjšano prometno varnost ter negativne vplive na okolje in kakovost bivanja.

Gre za začasen ukrep, ki bo veljal do izgradnje hitre ceste Koper – Dragonja.

Večje investicije v Luki Koper

Luka Koper se uvršča na prvo mesto med jadranskimi lukami po pretovoru kontejnerjev ter na prvo mesto v Sredozemlju po pretovoru avtomobilov. V letu 2025 je rast pretovora kontejnerjev znašala 12 odstotkov, pretovora avtomobilov pa 3 odstotkov.

• konec leta 2023 je bil zgrajen Zunanji kamionski terminal, z investicijo se je uredilo 203 parkirna mesta za tovorna vozila,
• leta 2025, ob 20. letnici prihoda prve potniške ladje v Koper, je bil zgrajen nov potniški terminal v koprskem pristanišču;
• konec leta 2024 se je začela gradnja severnega dela prvega pomola, ki prinaša novo obalo z dvema privezoma skupne dolžine 326 metrov ter 7 hektarov skladiščnih in manipulativnih površin. Zaključek je predviden konec leta 2027.
• novembra 2024 se je začela investicija v dograditev garažne hiše, namenjene za skladiščenje 11.700 vozil, vrednost investicije znaša 47 milijonov evrov.

Prenos zemljišča za izgradnjo dvigala na Markovec

Ministrstvo za infrastrukturo bo izvedlo brezplačni prenos zemljišča (v vrednosti 1,2 milijona evrov) v Semedeli na Mestno občino Koper, z namenom izgradnje Mobilne povezave (dvigala) med Koprom in Markovcem s parkiriščem. Gre za premišljen prostorski poseg, ki ima pozitivne učinke na okolje, izboljšuje dostopnost in kakovost bivanja prebivalcev, povečuje prometno pretočnost in varnost vseh udeležencev v prometu ter podpira razvoj infrastrukture, pomembne za prihodnost tako občine kot širše regije.

Investicije v cestno infrastrukturo (DRSI)

V aktualnem mandatu je bilo v cestno infrastrukturo v regiji investiranih skoraj 67 milijonov evrov, od tega približno 50 milijonov (48,9) za investicije (novogradnje) ter skoraj 18 milijonov za redno vzdrževanje. Večja projekta sta bila:

• Rekonstrukcija Brkinske ceste (sklop 5, Artviže – Pregarje, vrednost 5,8 milijonov),
• Rekonstrukcija ceste Dutovlje – Dol pri Vogljah (vrednost 2,8 milijonov).

 Investicije v cestno infrastrukturo (DARS)

• Serminska vpadnica (dvopasovna cesta), dolžine 1,4 km, namenjena dostopu tovornih vozil v Luko Koper. Pogodbena vrednost znaša 7.7 milijona brez DDV, gradnja je v teku. Dela bodo predvidoma zaključena avgusta 2026.
• Bertoška vpadnica (širitev v štiripasovnico), dolžine 1,6 km, namenjena večji pretočnosti (v Luko Koper) in večji prometni varnosti za vse uporabnike (gradnja površin za pešce in kolesarje). Vrednost projekta je ocenjena na 19.6 milijona brez DDV. Spomladi 2026 se predvideva podpis pogodbe z izvajalcem.

Vlaganja na področju kmetijstva in ribištva

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja po požaru na Krasu 2022 namenilo 2,8 milijona evrov za podporo za preprečevanje škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov. Poleg tega je v okviru proračuna Republike Slovenije za protipožarno varstvo zagotovljenih 200.000 evrov letno.

Obalno-kraška regija je sicer od 2021 do 2025 skupaj prejela 72 milijonov evrov izplačil (zbirne vloge, naložbe, mladi kmetje, razvoj kmetij, gozdarstvo, ribištvo, odškodnine za naravne nesreče) iz evropskih kmetijskih in ribiških skladov ter državnega proračuna.

V obalnem delu regije deluje Lokalna akcijska skupina za ribištvo, LASR Feral. LASR Feral povezuje obalne občine in izvaja CLLD za trajnostni razvoj ribištva v okviru ESPRA 2021–2027. Dodeljenih je 3,63 milijona evrov, od tega 2,9 milijona evrov za projekte. V 2024 je sofinanciranih 9 projektov (1,4 milijona evrov), nov razpis v višini 900.000 evrov je odprt do 17. januarja 2026.

Področje voda

Minister za naravne vire in prostor si bo s predstavniki Direkcije RS za vode ogledal potek del na šestih zadrževalnikih na območju občine Izola na hudournikih Rikorvo, Morer in Mehanotehnika. Vsi zadržujejo stoletne vode in varujejo poseljene površine - bolj varnih bo več kot 21 tisoč prebivalcev - ter območja centralnih dejavnosti. Nahajajo se na kmetijskih površinah. Vode v zadrževalnike dotekajo po obstoječih strugah potokov skozi zapornice z avtomatskim uravnavanjem količin pretoka. Vrednost projekta je 3,7 milijona evrov, zaključen pa bo do junija letos. 

V mestni občini Koper pa poteka projekt Izboljšanje poplavnih razmer na porečju Badaševice, ki bo pomembno vplival na zmanjšanje poplavne ogroženosti območja za 6.500 prebivalcev. Prva faza, v rednosti 11,5 milijona evrov, obsega ureditev struge na skupni dolžini 3,5 kilometra od predvidenega zadrževalnika do izliva v morje. Predvidena vrednost druge faze, ki obsega izvedbo zadrževalnika Paradisjol, pa je pet milijonov evrov in naj bi bila zaključena v letu 2027.

Visoko šolstvo

• Novi študentski dom Barka 2 v Kopru v vrednosti 6,2 milijona evrov, s katerim smo zagotovili 119 dodatnih mest (otvoritev februar 2025).
• Izgradnja Kompetenčnega centra za oljkarstvo in druge mediteranske kulture na Plavjah v vrednost 4,6 milijona evrov (gradnja v teku).
• Novogradnja Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem v Izoli v vrednosti 18,1 milijona evrov (začetek gradnje je predviden v kratkem).

Vlaganja na področju zdravstva

• Ureja se zdravstvena postaja Hrpelje, celotna investicija je vredna skoraj 936.000 evrov, od tega Ministrstvo za zdravje sofinancira 371.520 evrov.
• Iz Načrta za okrevanje in odpornost se v višini 317.440 evrov sofinancira 5 vozil urgentnega zdravnika, in sicer po eno vozilo za ZD Izola, ZD Piran in ZD Sežana ter dve za ZD Koper.
• Iz sredstev NOO so bila za Splošno bolnišnico Izola v okviru pogodbe o sofinanciranju prenosne medicinske opreme na področju paliativne oskrbe namenjena sredstva v višini 66.490 evrov. Ministrstvo za zdravje je v te namene zagotovilo tudi električen avto Citroen eC4 136 v vrednosti 37.166,50 evra.

Digitalne kompetence

Ministrstvo za digitalno preobrazbo od leta 2023 izvaja ukrepe za digitalno opismenjevanje različnih generacij:

• Odrasli (30+ let): V okviru razpisa JR DDK 2024–2025 je s 6 milijoni evrov podprtih 15 projektov.

o   Obalno- kraška regija: Izvedenih 54 izobraževanj s 561 udeleženci (Piran, Ankaran, Koper, Izola, Komen, Sežana, Divača in Kozina)

• Otroci in mladi: Razpis JR MLADI 2025–2026 (6,3 milijona evrov) vključuje 38.500 mladih na področjih IKT, umetne inteligence in splošnih kompetenc.

o   Obalno- kraška regija: V Obalno-kraški regiji je skupaj predvidenih več kot 70 izobraževanj, v katera bo okvirno vključenih 1035 otrok in mladih.

o   Do 20. novembra 2025 je bilo izvedenih 28 izobraževanj s 379 udeleženci (Piran, Izola, Ankaran, Koper, Kozina, Sežana in Komen).

• Starejši (55+) na podeželju: Projekt Mobilni heroji nudi brezplačna usposabljanja prek mobilnih enot (skupna vrednost 667 tisoč evrov).

o   Obalno- kraška regija: V letih 2024–2025 izvedenih 136 ur za 525 udeležencev (Piran, Ankaran, Koper, Izola, Komen, Sežana in Hrpelje - Kozina).

Gigabitna infrastruktura in povezljivost

Prek razpisov GOŠO6 in GOŠO6A ministrstvo vlaga 29,1 milijona evrov v gradnjo širokopasovnih omrežij na belih lisah. Do maja 2026 bo dostop omogočen 12.185 gospodinjstvom v 27 občinah.

• V Obalno Kraški regiji je skupaj izvedenih 91 belih lis, predvidenih je še 212 belih lis, in sicer vse v Divači.

Digi info točke

Po Sloveniji deluje 162 Digi info točk, ki nudijo pomoč pri uporabi digitalnih javnih storitev (vrednost projekta 3,6 milijona evrov).

Lokalno: Točke delujejo v občinah Ankaran, Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana.

V Obalno-kraški regiji je bilo od leta 2023 do vključno septembra 2025 skupaj izvedenih 14.749 svetovanj.

Projekti, ki so načrtovani ali se že izvajajo in so podprti z nepovratnimi evropskimi (kohezijskimi) sredstvi

InnoRenew CoE (2014-2020)

Evropska kohezijska sredstva: 29.368.135,70 evrov (ESRR); 

Trajanje projekta: 1. aprila 2017 – 1. septembra 2022; 

Upravičenec: Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper.

Namen sofinanciranja je izboljšanje raziskovalne odličnosti in razvoja centra odličnosti InnoRenew CoE, katerega razvoj je skladen z nacionalnimi razvojnimi prioritetami Načrta razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020 in v interesu dolgoročnega strateškega pomena za razvoj raziskovalne in razvojne dejavnosti Republike Slovenije.

Del drugega tira Divača - Koper (Ukrep 3) (2014-2020)

Evropska kohezijska sredstva: 94.117.647,06 evra (KS);

Trajanje projekta 1. julija 2019 – 31. avgusta 2024; 

Upravičenec: 2TDK d.o.o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana

Kraj investicije: Gabrovica, Vinjan;

Ključni cilj projekta je odstraniti ozko grlo v slovenskem in vseevropskem jedrnem železniškem omrežju TEN-T na železniškem odseku Divača–Koper, da bi zagotovili dolgoročno zmogljivost infrastrukture železniškega prometa v Sloveniji in posledično povečanju konkurenčnosti gospodarstva. Glavni cilji projekta drugi tir so predvsem: povečanje prepustne zmogljivosti iz sedanjih 90 vlakov/dan na 231 vlakov/dan oz. povečanje prevozne zmogljivosti iz sedanjih 14 milijonov ton/leto na 43 milijonov ton/leto; skrajšanje železniške razdalje na odseku Divača – Koper iz 44,3 km na 27 km; skrajšanje potovalnega časa na odseku Divača – Koper iz 43-48 min na 15-21 min; povečanje največje možne hitrosti vlakov na odseku iz 65-75 km/h do 160 km/h; ustvarjanje prihrankov operativnih stroškov za prevoznike tovora; odpravljanje ozkih grl na TEN-T; zmanjšanje zastojev na cestah in železnici. Predmet Dela drugega tira Divača – Koper (Ukrep 3) je izvedba 1 tunela T8 in dveh viaduktov V1 in V2.

Libertas-stičišče kultur (2021-2027)

Evropska kohezijska sredstva: 3.476.563,58 evrov (ESRR); 

Trajanje projekta: 26. oktobra 2023 – 30. junija 2027; 

Upravičenec: Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper;

Prenova objekta in preobrazba funkcionalne namembnosti Nekdanjega skladišča soli ob Izolskih vratih – Libertas v Kopru, ki je od leta 2020 je razglašen za kulturno infrastrukturo, obsega 1.548 m2 zazidane površine, ki je slabo izkoriščena. Stavba, ki je del historičnega okolja in se nahaja tik ob mestnem jedru ni energetsko sanirana in ne omogoča razvoja kulturnih dejavnosti v vsej svoji zmogljivosti. Salonitna streha in ostrešje so dotrajani, streha na več mestih pušča, v prostoru ni uporabnih sanitarij. Objekt je trenutno slabo izkoriščen in je potreben temeljite prenove, preobrazbe funkcionalnosti prostorov in energetske sanacije. Projekt se bo izvedel v okviru mehanizma celotnih teritorialnih naložb, ki so namenjene odpravi degradacije in revitalizaciji urbanega prostora. Z vzpostavitvijo kulturnega stičišča bo zgodnja industrijska arhitektura iz sredine 19. stoletja dobila novo namembnost. Libertas bo postal ena izmed najbolj prepoznavnih urbanih ustvarjalnih kulturnih platform v regiji. Z rekonstrukcijo objekta in ureditvijo okolice se bo izboljšalo urbano okolje in še dodatno oživilo širše mesto središče, pri čemer so cilji investicije sledeči: - rekonstrukcija kulturnega spomenika lokalnega pomena ob starem mestnem jedru, - obnovitev in revitalizacija objekta kulturne dediščine in infrastrukture, s skupno uporabno površino 1.871,90 m2 neto (stavbnih površin) in obnova 917,00 m2 zunanjih površin, - prilagojena ponovna raba historičnega grajenega okolja, Izboljšal se bo tudi družbeni vidik rabe prostora, saj bo po izvedbi projekta območje z novimi ureditvami in kulturnimi vsebinami postalo dinamičen, programsko bogat in družbeno živahen ter varnejši in prijetnejši prostor, zanimiv tudi za večkraten obisk, tako prebivalcev kot obiskovalcev Kopra.

Socialni partner za socialni dialog IV – Vključujoč DI@LOG (2021-2027)

Evropska kohezijska sredstva: 134.669 evrov (ESS+); 

Trajanje projekta: 1. avgusta 2025 – 31. januarja 2028; 

Upravičenec: Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Trg Brolo 2, 6000 Koper ( Obalna sindikalna organizacija - KS 90, Koper).

Projekt naslavlja prepoznano potrebo po krepitvi kompetenc socialnih partnerjev za učinkovitejše sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju politik, povezanih s trgom dela, vseživljenjskim učenjem ter zagotavljanjem pravne varnosti aktivnega prebivalstva. Posebno pozornost namenja aktualnim izzivom, povezanim z zaposlovanjem tuje delovne sile, ki v Sloveniji predstavlja vse pomembnejši segment trga dela.

Dogovor za razvoj regij 2021-2027

V Obalno kraški regiji je sklenjen dogovor za 14 projektov, skupna višina sofinanciranja (EU + SLO) znaša 22,2 milijona evrov, od tega je 15,7 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev.