Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Vloga za pridobitev ali podaljšanje vodnega dovoljenja za namakanje kmetijskih zemljišč ali drugih površin

Vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ali drugih površin lahko pridobi fizična ali pravna oseba, ki neposredno rabi vodo. Kot kmetijsko zemljišče se štejejo zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo in so kot kmetijska zemljišča določena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Poleg teh zemljišč se za kmetijska zemljišča štejejo tudi zemljišča, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena za nekmetijsko namensko rabo in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine.

V primeru ostalih zemljišč, ki niso kmetijska, se šteje, da gre za neposredno rabo vode za namakanje drugih površin.

V primerih, ko se voda za namakanje kmetijskih zemljišč ali drugih površin odvzema iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo (javnega vodovoda), se vloga za izdajo vodnega dovoljenja odda na obrazcu za odvzem vode iz javnega vodovoda.

Če se voda uporablja za zalivanje vrta oz. zemljišča, na katerem se gojijo vrtnine in sadje za lastno porabo, in če površina zemljišča ne presega 300 m², se raba vode za zalivanje vrta evidentira na podlagi oddanega predloga za izdajo potrdila za evidentiranje posebne rabe vode za zalivanje vrta.

Navodila za oddajo vloge

Vloga za pridobitev ali podaljšanje vodnega dovoljenja se na objavljenem obrazcu vloži pri Direkciji RS za vode.

V primeru, da želite pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode za namakanje zemljišč, ki so kmetijska in nekmetijska, oddajte ločeni vlogi.

Izpolnjeni vlogi je treba priložiti naslednje dokumente:

  • Hidrogeološko poročilo za vodni vir v profilu odvzemnega objekta – priloži se v primeru odvzema vode iz izvira, vrtine, vodnjaka ali drenažnega zajetja. Poročilo mora izdelati strokovna institucija, ki izpolnjuje pogoje za izdelavo dokumentacije s področja hidrogeologije.
  • Hidrološko poročilo (predložitev le na poziv organa) – z njim prosilec dopolni vlogo na podlagi poziva Direkcije RS za vode, če se v postopku ugotovi, da se mesto odvzema nahaja na vodotoku ali izviru, ki se nadaljuje v vodotok, in za mesto odvzema ni mogoče podati dovolj zanesljive ocene hidroloških podatkov.
  • Tehnično dokumentacijo o objektih in napravah, namenjenih rabi vode, ki mora vsebovati poročilo z opisom odvzema vode, dovodnega sistema ter objektov in naprav za rabo vode. Dokumentaciji morajo biti priloženi tudi situacijski načrt z vrisanimi objekti in napravami, tlorisi in prerezi zajetja ter risbe in skice tehničnih rešitev, izrisane v ustreznem merilu.
  • Kopijo načrta parcele z označenim mestom odvzema vode in vodno akumulacijo (če je predvidena).
  • Izjavo lastnika zemljišča, na katerem je mesto odvzema oziroma odvzemni objekt – priloga je obvezna le, če prosilec ni lastnik tega zemljišča oziroma če to ni v lasti ali upravljanju Direkcije RS za vode.
  • Pooblastilo, če prosilca zastopa pooblaščenec.
  • Strokovno mnenje izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pristojnega na območju predvidene rabe – če se mesto odvzema vode nahaja na vodovarstvenem območju.

Vodno dovoljenje se na vlogo imetnika lahko podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev. O podaljšanju vodnega dovoljenja se odloča na podlagi prejete vloge za podaljšanje vodnega dovoljenja, ki se vloži na predpisanem obrazcu. Podaljšanje vodnega dovoljenja je mogoče, če je do prenehanja vodne pravice manj kot 6 mesecev.

Stroški postopka: 22,60 EUR

Pravna podlaga: 125. in 127. člen  Zakona o vodah, Pravilnik o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in o vsebini vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda in Zakon o kmetijskih zemljiščih.