Zakaj pripravljamo Vizijo »Naše kmetijstvo in hrana v 2040«

Strateški pomen kmetijstva in hrane za prehransko varnost in suverenost

Kmetijstvo in hrana sta bila skozi celotno zgodovino človeštva pomembna dejavnika razvoja družbe in v prihodnje bo pomen tega samo še naraščal. V današnjih nestabilnih razmerah prehranska varnost še zdaleč ni samoumevna. Kmetijstvo in pridelava hrana sta strateško pomembna sektorja in vse države si prizadevajo krepiti svojo prehransko varnost in prehransko suverenost. Vendar pa so kmetijsko–prehranski sistemi tudi zelo kompleksni, težko obvladljivi. Verige preskrbe s hrano so globalizirane. Nestabilnosti se zelo hitro prenašajo vzdolž te verige. V teh razmerah močno upada interes kmetov po nadaljevanju te dejavnosti. Po drugi strani pa v družbi raste zavedanje o pomenu lokalne hrane, ki je pridelana na trajnosten način. Potrošnik in državljan želi razumeti, od kod prihaja hrana in kako je proizvedena. Vizija »Naša hrana v 2040« si bo prizadevala uskladiti in razumeti te, včasih zelo raznolike težnje in procese.

Kmetijstvo je del celotnega kmetijsko-­prehranskega sistema

Kmetijstvo je pomemben del kmetijsko–prehranskega sistema, vendar pa celovita preobrazba terja korenite spremembe vzdolž celotnega sistema. To vključuje celotno pot hrane od »vil do vilic«. Vizija »Naša hrana v 2040« se bo tega izziva lotila sistemsko, premišljeno, z upoštevanjem celotne verige preskrbe s hrano od kmetovalca, živilsko-predelovalne industrije, distribucije in logistike, trgovine, vse do potrošnika. Odgovornost za spremembe nosimo vsi, ne le kmetovalci.

Vizija 'Naša hrana v 2040' kot kompas

Vizija razvoja slovenskega kmetijstva in preobrazbe kmetijsko–prehranskega sistema pomeni družbeni dogovor. Je kompas, ki določa, kam se želimo premakniti. Določila bo, kako se premakniti v smeri večje prehranske suverenosti in varnosti, kako nasloviti podnebne in okoljske izzive, spodbuditi tehnološki razvoj kmetijstva, močnejše povezovanje vzdolž verige. Nakazala bo, kako lahko spodbudimo spremembo potrošnje hrane in krepimo opolnomočenega in informiranega potrošnika. Vse to so izzivi, ki jih je treba reševati z dolgoročnejšim pogledom in ob sodelovanju vseh. Vizija si bo zato prizadevala ustvariti stabilen, dolgoročen, sistemski okvir za povečanje odpornosti in trajnosti kmetijstva in celotnega kmetijsko–prehranskega sistema. 

Grafika prikazuje ključne dimenzije in podsisteme kmetijsko-prehranskega sistema. Dimenzije vključujejo: okolje, kmetijsko pridelavo, ekonomijo in družbo. Prikazani podsistemi so: biološki sistem, vhodna sredstva, kot so energija, voda in znanje, ekonomski sistem, politični sistem, družbeni in zdravstveni sistem. Prikazane so povezave in povratne zanke ter ključni akterji.

Mladi kmetje kot prihodnost kmetijsko–prehranskega sistema

Brez generacijske prenove kmetijskega sektorja ni prihodnosti slovenskega kmetijstva niti kmetijsko–prehranskega sistema. Mladi, ki danes razmišljajo o svoji poklicni poti, potrebujejo jasen signal. Signal, da kmetijstvo in družba potrebujeta in visoko cenita mlade kmetice in kmete. Ti so danes visoko izobraženi. Znanja, ki jih premorejo, so izjemno kompleksna. Vendar se mladi danes zaradi boljših pogojev dela in večjega ugleda drugih poklicev raje odločajo za zaposlitev v drugih segmentih gospodarstva. Mlade generacije so ključne za preobrazbo kmetijstva, zato so nepogrešljiv sestavni del nove Vizije.  

Preobrazba terja dolgoročen pogled in zaupanje

Preobrazba kmetijsko–prehranskega sistema v smeri večje trajnosti in odpornosti ni enostaven korak. Terja velike premike v osveščenosti, znanju in tehnologijah, zahteva prepričljiv poslovni model takšne preobrazbe, velikokrat terja tudi spremembo generacij in terja kupca, ki je pripravljen prepoznati prizadevanja kmetov v smeri večje trajnosti. Sloni tudi na močnih, delujočih verigah. Priprava Vizije terja vzpostavitev zaupanja in sodelovanja med vsemi členi verige preskrbe s hrano.  Poti razvoja kmetijstva in kmetijsko–prehranskega sistema, ki je bila tlakovana v zadnjih desetletjih, ni mogoče obrniti na enostaven, lahek način. Vizija si bo prizadevala nakazati smer in omogočiti prilagoditev na daljši rok.

Vsakršen prehod mora biti pravičen

Vsakršen prehod v večjo trajnost in odpornost mora biti pravičen. Če ni pravičen, ni trajnosten. Kmetovalci so temu izzivu pogosto najbolj izpostavljeni, ker so šibkejši člen v verigi. Z Vizijo je treba prepoznati, da si moramo kot družba breme tega prehoda porazdeliti pravično. Modeli pravičnega prehoda bodo zahtevni in bodo terjali kompromise na vseh straneh. Vizija si pri tem zastavlja cilj, da na koncu tega procesa nihče ne bo »puščen zadaj«, da nihče ne bo ostal prezrt.