Pri uporabi določil je treba razlikovati med sanacijo objektov (stanovanjskih, gospodarskih in družbenih stavb ter gospodarske javne infrastrukture), ki bodo ostali na istih mestih, in nadomestitvijo objektov, ki jih ni več oziroma so bili tako poškodovani, da njihova sanacija na mestu ni mogoča ter se nadomesti z novogradnjo objekta na novi lokaciji, kjer ta objekt postane nadomestitvena gradnja.

Rešitve tako glede sanacije objektov kot nadomestitvenih objektov so zapisane v Gradbenem zakonu (GZ-1) in interventnem Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPPN). V primerih, ko zazidljivih zemljišč ni na razpolago, bodo občine lahko to reševale z občinskim podrobnim prostorskim načrtom – OPPN za obnovo.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo kratek pregled določb področne zakonodaje in odgovore na vprašanja, povezana s sanacijo poškodovanih objektov (vzdrževalna dela, manjše rekonstrukcije, nujne rekonstrukcije), gradnjo nadomestitvenih objektov, podrobneje je opisan priporočen pristop za pripravo OPPN za obnovo, informacije glede obnove kmetijskih gospodarskih objektov, upravičenosti občin do dodelitve sredstev za obnovo s strani države in drugega.

Za vsa dela, ki jih lastniki želijo opraviti na nepremičninah oziroma objektih, svetujemo, da se predhodno posvetujejo s pooblaščenimi strokovnjaki. Seznam teh je dosegljiv na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) ter spletni strani Inženirske zbornice Slovenije (IZS).

Sanacija obstoječih objektov

Nujne začasne objekte se postavi na podlagi sklepa vlade ali občinskega sveta za največ tri leta (brez upoštevanja prostorskih aktov ali drugih predpisov na primer vodarskih).

Vzdrževalna dela brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje: z vzdrževalnimi deli se lahko sanira objekte, ki nimajo konstrukcijskih poškodb (na primer zamenjava podov, ometov in inštalacij, namestitev novih naprav in podobno).

Vzdrževalna dela v javno korist za obnovo gospodarske javne infrastrukture, ki se lahko opravljajo brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje: v skladu z interventnim zakonom, v omejenem času tudi sanacija – nadomestitvena gradnja cest v približno 100-metrskem pasu, sanacija oziroma nadomestitvena gradnja obstoječih energetski objektov, sanacija oziroma nadomestitvena gradnja vodne infrastrukture in vodovodov in kanalizacij.

Manjša rekonstrukcija: če se poškodbe nanašajo le na posamezne konstrukcijske elemente. Z deli se lahko začne brez gradbenega dovoljenja ali prijave začetka gradnje le na podlagi mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva.

Nujna rekonstrukcija po rednih določbah GZ-1: vrnitev objekta v prvotno stanje, z začetkom v treh mesecih po nesreči, samo z izjavo pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva in prijavo začetka gradnje ter uporabnim dovoljenjem po izvedenih delih le na podlagi projekta izvedenih del.

Nujna rekonstrukcija po interventnem zakonu: pri sanaciji dopušča tudi spreminjanje objekta (glede lege, gabaritov in izgleda) v okvirih dopustnih manjših odstopanj po 79. členu GZ-1, če se izdela projekt za izvedbo in pridobi vodno soglasje, z deli pa se začne do 31. julija 2024.

Gradnja nadomestitvenih objektov

Nadomestitvene gradnje naj se prvenstveno usmerijo in izvedejo na nezazidanih stavbnih zemljiščih v naseljih. Če ustreznih nezazidanih stavbnih zemljišč ni na razpolago, lahko občina ali uporabi inštrumente, ki jih določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), to je na primer spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, lokacijska preveritev, ali pa pripravi in sprejme OPPN za obnovo (ki ga je kot dopolnitev ZUreP-3 določil interventni zakon).

Namen priprave OPPN za obnovo je nadomestitev objektov, ki na dosedanji lokaciji ne morejo ostati. Občina naj v proces priprave OPPN za obnovo (pridobivanje podatkov, priprava urbanistične oziroma krajinske zasnove, variantne rešitve in izbor variantne rešitve, predlog OPPN) na najprimernejši način vključuje lastnike, občane in drugo zainteresirano javnost.

Preverjanje varnosti električne napeljave

Lastniki, upravniki in uporabniki objektov, prizadetih v ujmi, naj ravnajo samozaščitno, preverijo električno napeljavo in s tem zagotovijo električno varnost svojih stavb, s tem pa preprečijo morebitne poškodbe, požare ali druge nesreče. Pri tem posebej opozarjamo na poškodbe ozemljitev stavb, ki so lahko vzrok za previsoko napetost dotika in električni udar.

Če je v stavbi prišlo do izrednega dogodka (zalitja električne napeljave), na primer do onesnaženja vtičnic, stikal, varovalk, zaščitnih stikal, razdelivcev, ki zaradi korozije postanejo nevarni, oziroma se lahko pričakuje, da bo zaradi posledic zalitja do okvar prišlo pozneje, je treba električno napeljavo pregledati in ob pomoči usposobljenega strokovnjaka ugotoviti, da je ta varna za uporabo.

Če je bila električna napeljava resneje poškodovana, je smiselno, da napeljavo najprej popravi elektro inštalater, šele nato pa preglednik električnih inštalacij kot neodvisna strokovna oseba. Na spletni strani Elektrotehniške zveze Slovenije (EZS) je objavljen seznam preglednikov, ki so vključeni v sistem eTest. Odbor EZS za nizkonapetostne električne inštalacije in zaščito pred delovanjem strele (NNELI) na omenjeni spletni strani objavlja tudi priporočene cene pregledov.