Sanacija kmetijskih zemljišč

Ker Zakon o kmetijskih zemljiščih trenutno ne opredeljuje sanacije poplav in plazov, se za odpravo posledic avgustovske ujme k agromelioracijskim delom po novem štejeta tudi:

• sanacija manjših plazov kot zahtevna agromelioracija, za katero je treba pridobiti odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in pripraviti sanacijski načrt. Predmet sanacije bodo manjši plazovi na kmetijskih zemljiščih, ki ne ogrožajo objektov;
• odvoz naplavin in plavja s kmetijskih zemljišč za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v ponovno kmetijsko uporabo kot nezahtevna agromelioracija. Če se ukrepi izvajajo na območju varovanj in omejitev, ni treba pridobiti predpisanih soglasij in dovoljenj za odvoz.

Ta sprememba omogoča sanacijo kmetijskih zemljišč s sredstvi iz podukrepa M5.2 – Podpora za obnovo kmetijskega zemljišča in potenciala kmetijske proizvodnje, ki sta bila prizadeta zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer in katastrofičnih dogodkov ter podukrepa M4.3 – Agromelioracije na kmetijskih zemljiščih iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020.

Sanacija osuševalnih in javnih namakalnih sistemov

V skladu z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljaju finančnih sredstev (zakon o obnovi) se bo sanacija poškodovanih osuševalnih in javnih namakalnih sistemov krila iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in ne bo v breme lastnikov ali zakupnikov kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega ali javnega namakalnega sistema.

Za sanacijo mora državna ali lokalna javna služba na osuševalnih in namakalnih sistemih pripraviti sanacijski program za vsak osuševalni ali javni namakalni sistem posebej.

Gradnja vodnih zadrževalnikov za potrebe kmetijstva

Pri načrtovanju vodnogospodarskih ureditev za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov je kot ukrep s področja kmetijstva predvideno načrtovanje mokrih zadrževalnikov. Gre za večnamensko ureditev zunaj območja vodotokov, voda iz teh zadrževalnikov pa bo primarno namenjena namakanju kmetijskih površin.

Nadomestitveni kmetijski objekti in kmetije

Gradnja nadomestitvenih kmetijskih objektov in kmetij, ki so zaradi avgustovskih poplav in plazov neprimerni za bivanje ali opravljanje kmetijske dejavnosti, se lahko z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) načrtuje na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.

Z OPPN je na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe mogoče načrtovati naslednje nadomestitvene objekte:

• stavbe za rastlinsko pridelavo;
• stavbe za rejo živali, vključno z objekti za skladiščenje gnoja;
• stavbe za spravilo pridelka;
• druge nestanovanjske kmetijske stavbe (za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije);
• industrijske stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov (sirarne, sušilnice sadja in podobno);
• druge kmetijske gradbene inženirske objekte: koritaste silose, zbiralnike gnojnice in gnojevke, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevske izpuste;
• stanovanjske stavbe za potrebe kmetijskega gospodarstva.

Gradnja omenjenih objektov bo mogoča le ob predhodno sprejetem OPPN. Pobudo za pripravo OPPN upravičenec vloži na občino.

Občina ob prvi spremembi občinskega prostorskega načrta (OPN) izvedene spremembe vnese v OPN. Prišlo bo do spremembe namenske rabe kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče.

Pomembno vlogo pri nadomestitveni gradnji na drugi lokaciji bosta imeli Državna tehnična pisarna in občina.

Uveljavljanje višje sile zaradi izrednih vremenskih dogodkov

Za zahtevke za podpore iz zbirne vloge za leto 2023 interventni zakon za področje kmetijstva določa izjemo pri obravnavi primera višje sile ali izjemnih okoliščin v kmetijstvu, in sicer v zvezi z vsemi izrednimi vremenskimi dogodki od 1. januarja do 1. septembra 2023.

Postopek ugotavljanja višje sile:

• v primerih, ko je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) sama zaznala nastanek primera višje sile ali izjemnih okoliščin na kmetijskih površinah, po uradni dolžnosti sama začne postopek obravnave;
• če AKTRP s pomočjo satelitskih posnetkov ne more z dovolj visoko zanesljivostjo sklepati, da je nepravilnost na prijavljenih površinah posledica primera višje sile ali izjemnih okoliščin, oznaka v aplikaciji Sopotnik ostane rdeče barve. O tem nosilca kmetijskega gospodarstva (KMG) obvesti preko aplikacije Sopotnik;
• nosilec KMG ima možnost, da preko aplikacije Sopotnik poda pojasnilo in morebitna dokazila, da je nepravilnost nastala zaradi primera višje sile ali izjemnih okoliščin.

Satelitski posnetki sistema za spremljanje površin ne morejo zaznati vpliva višje sile na živalih, skladiščeni krmi ali objektih. Zato so lahko vsi nosilci KMG, ki jih zgoraj navedeni postopek morda ni zajel, do 2. novembra 2023 samoiniciativno na predpisanem obrazcu prijavili svoj primer višje sile ali izjemnih okoliščin. Predložiti so morali tudi ustrezna dokazila.

Za prijavo primera višje sile ali izjemnih okoliščin zaradi izrednih vremenskih dogodkov med 1. januarjem in 1. septembrom 2023 torej ni veljal običajni 15-dnevni rok, temveč rok 2. november 2023.

Višjo silo, ki je posledica dogodka po 1. septembru 2023, morajo nosilci KMG sporočiti po običajnem postopku, to je v 15 dneh. 

Ocena škode v primarni kmetijski proizvodnji

Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so utrpeli škodo v poplavah in plazovih, so lahko pripravili oceno škode na:

• premičninah (traktorji, stroji, priključki, oprema),
• živalih (govedo, prašiči, drobnica, perutnina, kopitarji) za prirejo mesa in jajc ali plemenske živali,
• čebeljih družinah in
• zalogah (krma, stelja, krmila, repromaterial, repromaterial za pakiranje kmetijskih proizvodov, repromaterial za sajenje, embalaža za pakiranje proizvodov, goriva in maziva, sadilni material in podobno.

Ocena škode je bila osnova za pripravo ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov in Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Končna ocena škode v primarni kmetijski proizvodnja znaša nekaj manj kot 4,2 milijona evrov, od tega: 

• škoda zaradi zemeljskih plazov znaša 161.183,36 evrov,
• škoda zaradi poplav pa 3,9 milijona evrov,
• škoda na živalih (škoda na pitovnih in plemenskih živalih ter čebeljih družinah) 46.398,53 evrov.

Ocena škode na kmetijskih kulturah se ni vključila v to oceno škode, saj so jo oškodovanci prijavili svoji občini na posebnem obrazcu, ki ga izda občina.

Upravičenci

Oceno škode so lahko predložili oškodovanci, ki so nosilci kmetijskih gospodarstev, se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so utrpeli škodo v prizadetih občinah.

Postopek in rok za oddajo obrazca

Obrazec za oceno škode so morali oškodovanci izpolniti skladno s priloženimi navodili ter ga poslati najpozneje do 21. septembra 2023 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Škoda, ki lahko ogrozi obstoj kmetijskih gospodarstev

Za izjemne primere,  ko je ocena neposredne škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer na vseh kmetijskih pridelkih, pri katerih ocena neposredne škode presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna (kar je razvidno iz ocene neposredne škode), je vzpostavljena možnost dodelitve pomoči tudi: 

• za odpravo posledic tistih neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče zavarovati in zanje pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je prizadeta 80 ali več odstotkov;
• po pravilih de minimis, in sicer za tiste kmetijske pridelke na grafično enoto rabe kmetijskega gospodarstva (GERK), za katere iz ocene neposredne škodi sledi, da so 100-odstotno poškodovani, ter za vsa uničena ali drugače v celoti izgubljena proizvodna sredstva (trajne nasade in plemensko živino).

Ocena škode pri izvajalcih ribiškega upravljanja in v sektorju akvakulture

Izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture, ki so utrpeli škodo zaradi poplav in plazov, so lahko pripravili oceno škode na:

• premičninah (stroji, oprema),
• zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial),
• živalih (ribe v ribogojniškem obratu in/ali komercialnem ribniku).

Ocena škode je bila osnova za pripravo ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov in Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Škoda v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v sektorju ribištva in akvakulture in ki so jo oškodovani subjekti prijavili septembra 2023, znaša nekaj več kot 1 milijon evrov, od tega:

• škoda na premičninah in zalogah 305.477 evrov,
• škoda na gojenih ribah 748.313 evrov.

Ocena škode na stvareh (nepremičninah, objektih in prostoživečih ribah) se ne vključuje v to oceno škode, saj so jo oškodovanci prijavili svoji občini na posebnem obrazcu, ki ga izda občina.

Upravičenci

Oceno škode so lahko predložili oškodovanci, ki so:

• izvajalci ribiškega upravljanja - ribiške družine - koncesionarji in
• subjekti v sektorju akvakulture - ribogojnice

in so utrpeli škodo v prizadetih občinah.

Postopek in rok za oddajo obrazca

Obrazec za oceno škode so morali oškodovanci izpolniti skladno s priloženimi navodili ter ga poslati najpozneje do 21. septembra 2023 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Škoda v gozdovih in na gozdnih cestah

Poplave in plazovi so poškodovali 1.711 kilometrov gozdnih cest. Obnova poškodovanih gozdnih cest bo vključena v program odprave posledic naravnih nesreč. Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, vključno z gozdnimi cestami, bodo prejele občine, ki bodo izvedle njihovo sanacijo.

Oprostitev pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest

Zaradi posledic julijskih vetrolomov ter avgustovskih poplav bo Zavod za gozdove Slovenije na novo določil območja gozdov, ki s cestami niso odprta. Parcelne številke gozdov v teh območjih bo sporočil pristojnemu davčnemu uradu, da bodo zavezanci oproščeni plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest ter da se bo zmanjšal katastrski dohodek od teh zemljišč.

Obnova gozdnih cest

Obnova v poplavah uničenih gozdnih cest se bo izvedla v obliki manjšega ali večjega popravila gozdne ceste. Dela bodo izvedena v javno korist, zato se bo štelo, da so izvedena v skladu s prostorskimi akti tudi, če se uporabi drugačna tehnična rešitev kot pri gradnji prvotne gozdne ceste.

MKGP bo na podlagi končne ocene škode lokalnim skupnostim izdal informativne izračune z višino sredstev za obnovo in seznamom gozdnih cest. Za obnovo bo na voljo 43 milijonov evrov, sredstva pa bodo izplačana v dveh obrokih:

• 40 odstotkov bo dodeljenih ob izdaji odločbe,
• preostali del pa na podlagi zahtevka lokalne skupnosti po izvedbi vseh del. Če lokalne skupnosti ne bodo pristopile k izvedbi, bodo zavezane k vračilu prvega obroka.

Ukrep se bo izvajal do konca leta 2028.