Uveljavljanje višje sile zaradi izrednih vremenskih dogodkov

Za zahtevke za podpore iz zbirne vloge za leto 2023 interventni zakon za področje kmetijstva določa izjemo pri obravnavi primera višje sile ali izjemnih okoliščin v kmetijstvu, in sicer v zvezi z vsemi izrednimi vremenskimi dogodki od 1. januarja do 1. septembra 2023.

Postopek ugotavljanja višje sile:

• v primerih, ko Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) sama zazna nastanek primera višje sile ali izjemnih okoliščin na kmetijskih površinah, bo po uradni dolžnosti začela postopek obravnave;
• če AKTRP s pomočjo satelitskih posnetkov ne bo mogla z dovolj visoko zanesljivostjo sklepati, da je nepravilnost na prijavljenih površinah posledica primera višje sile ali izjemnih okoliščin, bo oznaka v aplikaciji Sopotnik ostala rdeče barve. O tem bo nosilca kmetijskega gospodarstva (KMG) obvestila preko aplikacije Sopotnik;
• nosilec KMG bo imel možnost, da preko aplikacije Sopotnik poda pojasnilo in morebitna dokazila, da je nepravilnost nastala zaradi primera višje sile ali izjemnih okoliščin.

Satelitski posnetki sistema za spremljanje površin ne morejo zaznati vpliva višje sile na živalih, skladiščeni krmi ali objektih. Zato lahko vsi nosilci KMG, ki jih zgoraj navedeni postopek morda ne bo zajel, do 2. novembra 2023 samoiniciativno na predpisanem obrazcu prijavijo svoj primer višje sile ali izjemnih okoliščin. Predložiti morajo tudi ustrezna dokazila.

Za prijavo primera višje sile ali izjemnih okoliščin zaradi izrednih vremenskih dogodkov med 1. januarjem in 1. septembrom 2023 torej ne bo veljal običajni 15-dnevni rok, temveč rok 2. november 2023.

Višjo silo, ki je posledica dogodka po 1. septembru 2023, morajo nosilci KMG sporočiti po običajnem postopku, to je v 15 dneh. 

Ocena škode v primarni kmetijski proizvodnji

Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so utrpeli škodo v poplavah in plazovih, lahko pripravijo oceno škode na:

• premičninah (traktorji, stroji, priključki, oprema),
• živalih (govedo, prašiči, drobnica, perutnina, kopitarji) za prirejo mesa in jajc ali plemenske živali,
• čebeljih družinah in
• zalogah (krma, stelja, krmila, repromaterial, repromaterial za pakiranje kmetijskih proizvodov, repromaterial za sajenje, embalaža za pakiranje proizvodov, goriva in maziva, sadilni material in podobno.

Ocena škode bo osnova za pripravo ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov in Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

Ocena škode na kmetijskih kulturah se ne vključuje v to oceno škode, saj jo bodo oškodovanci prijavili svoji občini na posebnem obrazcu, ki ga izda občina.

Upravičenci

Oceno škode lahko predložijo oškodovanci, ki so nosilci kmetijskih gospodarstev, se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so utrpeli škodo v prizadetih občinah.

Postopek in rok za oddajo obrazca

Obrazec za oceno škode morajo oškodovanci izpolniti skladno s priloženimi navodili ter ga poslati najpozneje do 21. septembra 2023 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

• po elektronski pošti na mkgp@gov.si s pripisom "Poplave v kmetijstvu - avgust 2023" ali
• priporočeno po pošti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (z oznako "Poplave v kmetijstvu - avgust 2023"). 

Škoda, ki lahko ogrozi obstoj kmetijskih gospodarstev

Za izjemne primere,  ko je ocena neposredne škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer na vseh kmetijskih pridelkih, pri katerih ocena neposredne škode presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna (kar je razvidno iz ocene neposredne škode), je vzpostavljena možnost dodelitve pomoči tudi: 

• za odpravo posledic tistih neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče zavarovati in zanje pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je prizadeta 80 ali več odstotkov;
• po pravilih de minimis, in sicer za tiste kmetijske pridelke na grafično enoto rabe kmetijskega gospodarstva (GERK), za katere iz ocene neposredne škodi sledi, da so 100-odstotno poškodovani, ter za vsa uničena ali drugače v celoti izgubljena proizvodna sredstva (trajne nasade in plemensko živino).

Ocena škode pri izvajalcih ribiškega upravljanja in v sektorju akvakulture

Izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture, ki so utrpeli škodo zaradi poplav in plazov, lahko pripravijo oceno škode na:

• premičninah (stroji, oprema),
• zalogah (krmila, gnojila, razkužila, repromaterial),
• živalih (ribe v ribogojniškem obratu in/ali komercialnem ribniku).

Ocena škode bo osnova za pripravo ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov in Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Ocena škode na stvareh (nepremičninah, objektih in prostoživečih ribah) se ne vključuje v to oceno škode, saj jo bodo oškodovanci prijavili svoji občini na posebnem obrazcu, ki ga izda občina.

Upravičenci

Oceno škode lahko predložijo oškodovanci, ki so:

• izvajalci ribiškega upravljanja - ribiške družine - koncesionarji in
• subjekti v sektorju akvakulture - ribogojnice

in so utrpeli škodo v prizadetih občinah.

Postopek in rok za oddajo obrazca

Obrazec za oceno škode morajo oškodovanci izpolniti skladno s priloženimi navodili ter ga poslati najpozneje do 21. septembra 2023 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

• po elektronski pošti na gp.mkgp@gov.si s pripisom »Poplave avgust 2023 - popis škode pri RD in v sektorju AQ«;
• priporočeno po pošti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (z oznako »Poplave avgust 2023 - popis škode pri RD in v sektorju AQ«). 

Škoda v gozdovih in na gozdnih cestah

Poplave in plazovi so poškodovali 1.711 km gozdnih cest. Obnova poškodovanih gozdnih cest bo vključena v program odprave posledic naravnih nesreč. Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, vključno z gozdnimi cestami, bodo prejele občine, ki bodo izvedle njihovo sanacijo.

Oprostitev pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest

Zaradi posledic julijskih vetrolomov ter avgustovskih poplav bo Zavod za gozdove Slovenije na novo določil območja gozdov, ki s cestami niso odprta. Parcelne številke gozdov v teh območjih bo sporočil pristojnemu davčnemu uradu, da bodo zavezanci oproščeni plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest ter da se bo zmanjšal katastrski dohodek od teh zemljišč.

Davčna razbremenitev

V julijskih neurjih s točo in močnim vetrom je bilo uničenih preko 2.300 ha gozdnih površin in poškodovanega za več kot 600.000 m³ drevja.  V skladu z Zakonom o dohodnini se v davčno osnovo od katastrskega dohodka na zahtevo zavezanca ne bo vštel katastrski dohodek od gozdnega zemljišča, ki ga zavezanec  obnovi oziroma pogozdi, in sicer za obdobje 30 let, z uveljavitvijo v prvem letu po obnovi gozda (pogozditvi).