Socialna pogojenost

O socialni pogojenosti

Pri socialni pogojenosti ne gre za nalaganje dodatnih obveznosti za prejemnike sredstev iz intervencij SKP. Morebitne kršitve (obstoječih) obveznosti, ki jih bo pri svojem delu ugotovil Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) v letu 2025 ali v naslednjih letih, se bo upoštevalo pri izplačilu podpor za leto 2025 ali za leta trajanja kršitve.

Koncept socialne pogojenosti je podoben kot pri predpisanih zahtevah ravnanja (PZR) iz (okoljske) pogojenosti, da se nosilcu kmetijskega gospodarstva (KMG) naloži upravna sankcija oziroma zniža določene SKP podpore, ki jih uveljavlja prek zbirne vloge, če, kot delodajalec, ne izpolnjuje zahtev v zvezi z veljavnimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji ali obveznostmi delodajalca.

Socialna pogojenost zajema skupno 40 zahtev, ki izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) - devet zahtev, in Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) - 31 zahtev.

Sankcije

Za izvajanje socialne pogojenosti se uporablja veljavni kontrolni sistem in sistem izvrševanja na področju socialne in delovne zakonodaje v Sloveniji, in sicer obstoječi sistem inšpekcijskega nadzora IRSD, medtem ko Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) izvaja sistem za uporabo upravnih sankcij zoper zavezance.

Skladno z evropsko zakonodajo se posamezne kršitve zahtev Socialne pogojenosti ovrednotijo glede na obseg, resnost in stalnost kršitve. Pri tem se uporablja sistem točkovanja, po katerem se nato kršitve za namen socialne pogojenosti označijo kot lažje, srednje, težje ali hujše, ter pripiše pripadajoči odstotek znižanja sredstev, do katerih je upravičen zavezanec.

Obseg neskladnosti se ugotovi ob upoštevanju, ali neskladnost zadeva ali bi lahko zadevala večje ali manjše število delavcev. Ugotovi se ob upoštevanju, ali neskladnost zadeva ali bi lahko zadevala večje ali manjše število delavcev.

Resnost neskladnosti je odvisna od pomembnosti posledic neskladnosti zadevne zahteve. Ob ocenjevanju resnosti neskladnosti se upošteva, če gre za neskladnost zaradi katere je:

• izdana pravomočna odločba v upravnem postopku, se točkuje z eno točko in se šteje za malo resnost neskladnosti;
• v prekrškovnem postopku pravnomočno izrečen opomin, se točkuje s tremi točkami in se šteje za srednjo resnost neskladnosti;
• v prekrškovnem postopku pravnomočno izrečena globa ali globa v razponu, se točkuje s petimi točkami in se šteje za veliko resnost neskladnosti;
• izdana prepovedna odločba v upravnem postopku kot je opredeljeno v Zakonu o inšpekciji dela, se točkuje z desetimi točkami in se šteje za hujšo resnost neskladnosti.

Stalnost neskladnosti je odvisna odprave neskladnosti po izdaji akta, na podlagi katerega je bila ugotovljena neskladnost. Če neskladnost:

• ni odpravljena in je izdana pravnomočna prekrškovna odločba o neizvršitvi odločbe, se točkuje s petimi točkami;
• je odpravljena, se točkuje s tremi točkami.

Upravna sankcija se naloži, če se neskladnost ugotovi v obdobju treh koledarskih let, izračunanih vključno od koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti.
Kadar se ista neskladnost pojavlja v več letih, se upravna sankcija naloži za vsako leto, v katerem je prišlo do neskladnosti.

Kadar ni mogoče določiti koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, se upravne sankcije izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena za leto, v katerem je bila neskladnost ugotovljena.