Dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč

DKOP 1: Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino na nacionalni ravni

Zahteva:

• Razlika razmerja trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino na nacionalni ravni med tekočim letom in izhodiščnim letom 2018 ne sme zmanjšati za več kot pet odstotkov. Standard velja na ravni države in se ne računa za vsako kmetijsko gospodarstvo (KMG) posebej.

DKOP 2: Varovanje mokrišč in šotišč

Zahteve:

• Travniške površine na območju mokrišč in šotišč je prepovedano preoravati, požigati, nasipavati ali kakor koli posegati v zgornji sloj tal/travno rušo;
• Prepovedano je izkopavanje/izkoriščanje šote;
• Orne površine in površine trajnih nasadov na območju mokrišč in šotišč je prepovedano požigati ali nasipavati;
• Površine na teh območjih morajo biti obdelane vsaj enkrat na dve leti, vendar je potrebno izvajati ukrepe za omejitev širjenja tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom in ukrepe za preprečitev širjenja zaraščanja;
• Na teh območjih je prepovedano izsuševanje in spreminjanje vodnih režimov;
• Prepovedana je uporaba organskih in mineralnih gnojil;
• Prepovedana je reja na prostem.

DKOP 3: Prepoved sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin

Zahteva:

• Poleg prepovedi požiganja strnišč ni dovoljeno požiganje travnikov kot edinega načina obdelave za tekoče leto.

DKOP 4: Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov

Zahteve:

• Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov je obvezna ob vodotokih 1. reda (15 metrov) in vodotokih 2. reda (pet metrov) ter zaradi določb Uredbe Parlamenta in Sveta o strateškem načrtu tudi ob osuševalnih jarkih v širini tri metre;
• Na varovalnih pasovih je prepovedana uporaba organskih in mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Prepovedano je oranje, dovoljena pa je površinska obdelava zaradi vzdrževanja varovalnega pasu (košnja, mulčenje ali paša) in plitva priprava tal za setev dovoljenih posevkov;
• Varovalni pas je lahko zaraščen s travo, travnimi mešanicam, deteljami, lucernami, deteljno travnimi mešanicami, travno deteljnimi mešanicami, samoniklimi rastlinami, grmovjem ali drevesi;
• Paša živine v varovalnem pasu mora potekati brez poseganja v strukturo brega vodnih teles;
• Živali na paši v varovalnem pasu se ne dokrmljuje, napaja se jih samo na določenih mestih in na kontroliran način v več manjših skupinah.

DKOP 5: Upravljanje obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije in erozije tal, vključno z upoštevanjem naklona terena

Zahteve:

• Kmetijske površine je treba obdelovati tako, da je možnost erozije tal čim manjša, in hkrati uporabljati agrotehnične ukrepe, ki zmanjšujejo učinek erozije. Zato je treba ohranjati terase, v primeru njihove odstranitve pa je treba pred posegom pridobiti odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) za zahtevno agromelioracijo. Kjer teras ni, je treba na kmetijskih površinah z rabo njiva, ki imajo srednji naklon 10 odstotkov ali več, med 15. novembrom in 15. februarjem upoštevati vsaj enega od sledečih ukrepov:
  • orati po plastnicah,
  • ohraniti strnišče, ali
  • poskrbeti za ozelenitev.

Zahteva za oranje po plastnicah ne velja za kmetijske površine z rabo njiva, ki so manjše od 0,3 hektarje, ter za kmetijske površine z rabo njiva, ki so usmerjene v smer naklona in katerih krajša stranica ni daljša od vključno 40 metrov.

• Pri obdelavi tal je treba upoštevati njihovo razmočenost, zato na kmetijskih površinah ne sme biti očitnih sledi zaradi neprimerne uporabe mehanizacije.

DKOP 6: Minimalna pokritost tal za preprečevanje golih tal v obdobjih, ki so najbolj občutljiva

Zahteve:

• Talna odeja se vzdržuje na vsaj 80 odstotkih ornih površin in trajnih nasadov na kmetijskem gospodarstvu (KMG) v času od 15. novembra do 15. februarja naslednje leto;
• Zagotoviti je treba pokritost tal z rastlinami, zastirko ali strniščem oziroma nepreorano površino;
• Zahteva ne velja za orna zemljišča, na katerih se pridelujejo krompir, sladkorna pesa, hmelj, jara žita, pivovarski ječmen in naslednje vrste zelenjadnic: cvetača, ohrovt (listnati in glavnati), brstični ohrovt, blitva, špinača, grah, bob, čebula, česen, solatnice, peteršilj, šparglji, radič, motovilec, sladki komarček, šalotka, por, zimski luk, hren, rabarbara, korenje in zelje.

DKOP 7: Kolobarjenje na ornih zemljiščih, razen za kmetijske rastline, ki rastejo pod vodo

Zahteva:

• Obvezna je vsakoletna menjava glavnih posevkov na najmanj 60 odstotkih ornih površin KMG. Na ostalih 40 odstotkih ornih površin KMG je treba posevek zamenjati najpozneje po treh letih, pri čemer je v teh treh letih med glavnimi posevki obvezen podsevek, dosevek ali drugi glavni posevek. »Drugi glavni posevek« v istem letu se šteje kot kolobarni člen, če sledi takoj po spravilu glavnega posevka in je prisoten do priprave zemljišča za setev in setve naslednjega glavnega posevka. Trave, travo-deteljne mešanice, deteljno-travne mešanice, praha in trajni nasadi na ornih površinah so del kolobarja in so lahko na istem zemljišču več kot tri leta.

Iz te zahteve so izvzeta:

• KMG z 10 hektarji ali manj ornih površin,
• KMG, na katerih se na več kot 75 odstotkov ornih površin goji trave, druge krmne rastline, metuljnice, površine v prahi ali kombinaciji naštetih rab,
• KMG z več kot 75 odstotki upravičenih površin z rabo trajno travinje in
• KMG, ki so certificirana v skladu z Uredbo (EU) ševilka 2018/848 (ekološka pridelava).

Za namene tega standarda se jara in ozimna žita iste vrste štejejo kot ločeni kolobarni členi.

Trave, stročnice in druge zelene krmne rastline na ornih zemljiščih, prijavljene kot glavni posevek iz izjeme od zahteve za izpolnjevanje kolobarja, so označene v šifrantu kmetijskih rastlin za tekoče leto.

Grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) zasejani s travami, travno-deteljnimi mešanicami, deteljno-travnimi mešanicami, lucernami, deteljami, inkarnatko, mešanico trav in inkarnatke, praho in trajnimi nasadi na ornih površinah se štejejo kot del kolobarja in so lahko na istem zemljišču več kot tri leta ter se šteje da izpolnjujejo zahtevo po menjavi posevka vsako leto znotraj 60 odstotkov ornih površin na kmetijskem gospodarstvu. Enako se šteje, da zelenjadnice pod šiframi 400, 402 in 405 ter zelišča pod šifro 404 iz šifranta kmetijskih rastlin izpolnjujejo zahtevo za menjavo posevka vsako leto na 60 odstotkih ornih površin na kmetijskem gospodarstvu. Pri tem velja, da je treba zelenjadnice in zelišča menjati vsako leto na vseh GERK-ih ali poljinah znotraj 60 odstotkov ornih površin na kmetijskem gospodarstvu, razen če so večletna.

Za površine varovalnih pasov iz standarda DKOP 4, vključno z rastlinami, ki rastejo na teh površinah, velja, da izpolnjujejo zahtevo po menjavi posevka vsako leto na 60 odstotkih ornih površin na kmetijskem gospodarstvu.

V letu 2023 se ta standard ni izvajal, se ga pa je spremljalo za potrebe kolobarja od leta 2024.

DKOP 8: Minimalni delež ornih zemljišč, namenjenih neproizvodnim površinam in značilnostim, ter na vseh kmetijskih površinah ohranjanje krajinskih značilnosti in prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri ptic

Ohranjanje krajinskih značilnosti

Na površinah KMG je obvezno ohranjati krajinske značilnosti:

• lesne prvine iz sloja DKOP_8_OHRA_EKRZ (posamična drevesa, drevesa v skupini, drevoredi, mejice, pasovi vegetacije ob vodotokih),
• naravne vrednote iz sloja DKOP_8_NV ,
• terase v trajnih nasadih,
• manjše vodne prvine (kali) iz sloja DKOP_8_OHRA_EKRZ ,
• suhi zidovi (suhozidi) iz sloja DKOP_8_SUHOZIDI,
• oljke (posamične ali v skupini, ki niso del trajnega nasada) na območju, kjer uspevajo oljke.

Krajinskih značilnosti iz sloja DKOP_8_OHRA_EKRZ_23 ni dovoljeno odstranjevati, razen v primerih višje sile ali z dovoljenjem pristojnih inštitucij. Če se krajinske značilnosti odstrani, jih je treba do naslednjega leta vzpostaviti/zasnovati nazaj v prejšnjem obsegu, kar pa ne velja za Naravne vrednote. V primeru agromelioracij (komasacij) se lahko krajinske značilnosti, razen Naravne vrednote, premakne na drugo lokacijo v enakem obsegu, vendar še vedno znotraj območja agromelioracije (komasacije). Na varovanih območjih se ta premik lahko naredi le z dovoljenjem Zavoda Republike Slovenije za varovanje narave.

Krajinske značilnosti iz standarda ohranjanje krajinskih značilnosti so upravičene do Osnovne dohodkovne podpore za trajnost, Dopolnilne prerazporeditvene podpore za trajnost in Dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete, če so izpolnjeno pogoji za vpis v Identifikacijski sistem za zemljišča v Sloveniji (LPIS).

Omejitev rezanja mejic

Izkrčitev in obrezovanje ter redčenje mejic in dreves ni dovoljeno v času od 1. marca do 1. avgusta tekočega leta.

Omejevanje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst

Na kmetijskih površinah se izvajajo ukrepi za omejitev širjenja (ne sme cveteti ali semeniti oziroma se širiti v primeru lesnih rastlin) tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom:

• rudbekija/deljenolistna rudbekija (latinsko Rudbeckia laciniata),
• kanadska zlata rozga (latinsko Solidago canadensis),
• orjaška zlata rozga (latinsko Solidago gigantea),
• enoletna suholetnica (latinsko Erigeron annuus),
• ambrozija/pelinolistna žvrklja (latinsko Ambrosia artemisifolia), s katero se ravna v skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia,
• sirska svilnica (latinsko Asclepias syriaca),
• žlezava nedotika (latinsko Impatiens glandulifera),
• navadna barvilnica (latinsko Phytolacca americana),
• veliki pajesen (latinsko Ailanthus altissima),
• dresniki (japonski dresnik (latinsko Fallopia japonica), češki dresnik (latinsko Fallopia bohemica), sahalinski dresnik (latinsko Fallopia sachalinensis).

DKOP 9: Prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja, opredeljenega kot okoljsko občutljivo trajno travinje, na območjih Natura 2000

Zahteva:

• Prepovedano je spreminjanje ali preoravanje vseh površin trajnih travnikov na območju, ki je določeno kot okoljsko občutljivo trajno travinje (OOTT) znotraj območij Natura 2000. Območje OOTT je predstavljeno v obliki sloja v pregledovalniku Registra kmetijskih gospodarstev.

Sankcije

V primeru neskladja oziroma kršitev v povezavi s standardi DKOP, se upravne sankcije izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v letu, v katerem je prišlo do neskladnosti v povezavi s kmetijsko dejavnostjo na območju KMG oziroma s površinami, ki jih ima v uporabi zavezanec znotraj države. Kadar ni mogoče določiti koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, se upravne sankcije izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti.

Upravne sankcije se izračunajo na sledeč način:

• nenamerne kršitve (nimajo vpliva ali pa je ta zanemarljiv za doseganje ciljev standarda ali zahteve):
  • nimajo znižanja;
  • zavezanec dobi obvestilo (odločbo) z napotitvijo na svetovanje;
• nenamerne kršitve:
  • praviloma 3 odstotna sankcija, za lažje kršitve je ta lahko znižana do 1 odstotne oziroma za hujše kršitve zvišana do 10 odstotne (glede na matriko kršitev, pri čemer se upošteva resnost, obseg in trajanje posledic kršitev (Priloga II Uredbe o pravilih pogojenosti);
• ponavljajoče kršitve:
  • praviloma 10 odstotna sankcija (prva ponovitev, lahko tudi 5 ali do 15 odstotna),
  • naslednja ponovitev se obravnava kot namerna kršitev;
  • kot ponavljajoče se štejejo kršitve v treh zaporednih letih, če je bil zavezanec obveščen (odločba) o prejšnji kršitvi;
• namerne kršitve:
  • 15 odstotna sankcija, lahko do 100 odstotna (glede na resnost, obseg in trajanje – matrika kršitev).

 Sankcije se seštevajo po skupinah kršitev in ne več po področjih, vendar:

• za več nenamernih kršitev ne več kot 5 odstotna oziroma 10 odstotna, če ima vsaj ena kršitev resne posledice za doseganje ciljev standarda oziroma zahteve ali ima resne posledice za javno zdravje ali zdravje živali;
• za več prvič ponavljajočih ne več kot 20 odstotna;
• za namerne kršitve ni omejitve najvišje sankcije. Tako lahko pride do sankcije v višini do 100 odstotkov sredstev, do katerih je upravičen zavezanec.

Če se pojavi več nenamernih, ponavljajočih ali namernih kršitev, se le-te med seboj seštevajo, vendar seštevek sankcij ne sme preseči 100 odstotkov sredstev, do katerih je upravičen zavezanec na podlagi intervencij, ki jih uveljavlja.

Sankcijski sistem se ne uporablja za KMG z manj kot 10 ha kmetijskih zemljišč.

Zaostrujejo se odstotki znižanj (za upravne sankcije) pri veliki resnosti namernih kršitev, vključno s popravljivimi in stalnimi posledicami kršitev. To pomeni, da bodo v prihodnje hude in očitno namerne kršitve zakonodaje, ki je del pogojenosti, sankcionirane strožje (tudi 100 odstotkov sredstev, do katerih je upravičen zavezanec, torej zavezanec ostane brez izplačila vseh intervencij, ki se uveljavljajo za dotično leto).