Dobra praksa SKP: Novogradnja hleva za krave molznice – pašnik pod streho
Naložba je primer dobre prakse, saj takšnega hleva pri nas še ni, hkrati pa je to prvi takšen hlev na svetu. Simonov pozitiven odnos do okolja se odraža tudi v sodelovanju v različnih projektih varovanja okolja in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje, zato izstopa med vrstniki.
Reja krav molznic in mlade živine je pred gradnjo novega hleva potekala v starem hlevu, ki je bil premajhen. Potrebno je bilo veliko ročnega dela, še posebej pri molži, zato so se odločili za novogradnjo hleva s kapaciteto za 60 krav molznic in 29 glav mlade živine. V ta namen so porušili star hlev in gnojišče.
High Welfare Floor (HWF) so inovativna tla za hleve na prosto rejo. Kravam molznicam nudijo suh in udoben prostor za bivanje, ki jim hkrati omogoča naravno obnašanje. HWF je večplasten pod, ki pokriva ležalno površino. Zaradi triplastne sestave je površina vedno suha, kar pozitivno vpliva na zdravje parkljev ter poveča čas počivanja pri živalih. Živali lahko prosto izbirajo prostor za ležanje in niso omejene kot pri klasičnih sistemih proste reje. Tla jim omogočajo popolnoma naraven način počivanja, saj niso z ničemer omejene. Zaradi nadstandardnega udobja ta sistem imenujejo tudi »pašnik pod streho«. Za udobje skrbijo tudi krtače za krave, kjer se lahko praskajo, ter ventilatorji, ki poskrbijo za veliko svežega zraka in nižjo, kravam prijaznejšo temperaturo.
Druga velika prednost je takojšnje ločevanje urina in blata. To preprečuje nastanek ureaze in s tem zmanjša emisije amonijaka, ki nastajajo v hlevu, za do 80 odstotkov v primerjavi s klasičnim sistemom proste reje. Poleg tega ločevanje urina in blata omogoča bolj specifično in natančno gnojenje.
Odgnojevanje je prav tako avtomatizirano. Poleg strgala in elevatorja za gnoj je v hlevu tudi robot za čiščenje tal na tekalni površini za krave.
Krave v hlevu | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Cilji projekta
Cilji projekta so bili:
- izboljšati razmere za rejo krav molznic,
- zmanjšati potrebo po ročnem delu v hlevu in olajšati molžo,
- izboljšati kakovost mleka,
- ustvarjati zadovoljiv dohodek,
- slediti trendom prilagajanja podnebnim spremembam, prispevati k varovanju in ohranjanju okolja, zmanjšati izpust toplogrednih plinov, uvajati inovacije in tako prispevati tudi k horizontalnim ciljem PRP.
Glavne aktivnosti
Simon Čretnik je izvedel za HWF ob obisku in ogledu dobrih praks na živinorejskih kmetijah na Nizozemskem.
S pomočjo Marije Klopčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in s pomočjo strokovnjakov z inštituta v Wageningenu je pridobil kontakt z razvijalci takšnih tal. Skupaj so se dogovorili, da kot prvi v »realnih« pogojih preizkusi zadnjo verzijo tal. Pred kandidiranjem na javni razpis so potekale aktivnosti za pridobitev projektne dokumentacije, za kandidiranje pa pridobitev treh ponudb skoraj za celotno naložbo.
Po prejemu pozitivne odločbe novembra 2019 so se začeli pogovori z izvajalci in nato izbor izvajalcev. Ves čas je bilo potrebno spremljati izvajalce in usklajevati njihovo delo. Gradnja se je zavlekla tudi zaradi koronavirusne bolezni, saj so izvajalci in dobavitelji opreme zamujali in čakali drug drugega. Zato je bilo potrebno zaprositi tudi za podaljšanje roka za oddajo zahtevka.
Po zaključku naložbe je bilo potrebno pripraviti vse potrebno za izdajo uporabnega dovoljenja in seveda tudi za zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev.
Za projekt so pridobili sredstva iz ukrepa za novogradnjo hleva za krave molznice, izgradnjo gnojišča, jame za gnojnico, strojne lope ter nakup fleksibilnega rezervoarja za gnojevko.
Hlev na kmetiji Čretnik | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Rezultati in učinki projekta
Neposredni učinki
Projekt je prispeval k zmanjšanju potrebe po delu v hlevu, saj več dela zdaj opravljajo roboti. Potreba po vloženih delovnih urah se je zmanjšala vsaj za polovico. Poleg robota za molžo, ki je v funkciji 24 ur, je avtomatsko tudi krmljenje z močnimi krmili v molzišče. Odgnojevanje je prav tako avtomatizirano. Poleg strgala in elevatorja za gnoj je tu še robot za čiščenje tal v hlevu na tekalni površini za krave. Zmanjšali so se stroški dela in veterinarskih storitev. Druga velika prednost je takojšnje ločevanje urina in blata, kar omogoča tudi bolj specifično in natančno gnojenje.
Poudariti je treba še, da se je mlečnost po kravi dvignila za skoraj 10 litrov na dan, trenutno pa znaša med 36 in 38 litri povprečno na kravo. Zmanjšalo se je tudi skupno število somatskih celic, ki v bazenskem vzorcu ne presega 100.000.
Učinki povezovanja in mreženja
Projekt je rezultat sodelovanja z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za zootehniko, proizvajalcem ID Agro za HWF, projektantom ter različnimi deležniki pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Po prejemu pozitivne odločbe pa tudi z izvajalci gradnje, obrtniških in inštalacijskih del ter dobavitelji in montažerji opreme. S kmetijsko svetovalko sva sodelovala pri pripravi vloge in zahtevka. Po izvedeni naložbi se je hitro razvedelo, kakšen hlev je bil postavljen, zato so sledili obiski novinarjev, posameznikov, društev in drugih, ki so želeli videti hlev in izvedeti čim več.
Možnost prenosa na druga področja
Sam sistem je mogoče uporabiti kjerkoli po svetu. Na ogledu so že bili kmetje iz Nemčije, Švice, Hrvaške in Nizozemske, ki se za takšen sistem reje zanimajo.
Inovativnost
Projekt izkazuje inovativnost, saj je pristop k načinu počutja in bivanja krav popolnoma nov. Hlev je bil prvi na svetu, ki je v »realnem« okolju uporabil to zadnjo verzijo HWF. Sam sistem delovanja te talne površine predstavlja inovativni pristop pri reji krav molznic, saj združuje prednosti hlevske reje in udobje pašnika.
Vključenost mladih
Simon Čretnik je bil prejemnik pomoči za mlade prevzemnike iz podukrepa 6.1. Poleg tega je prejemal tudi podporo iz naslova Plačilo za mlade kmete (I. steber SKP).
Sofinanciranje
Sofinanciranje se je izvedlo v okviru podukrepa M10.1: Plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti (ukrep KOPOP), podukrepa M13.1: Izplačilo nadomestil v gorskih območjih, podukrepa M13.2: Izplačilo nadomestil za druga območja, ki imajo pomembne naravne omejitve, podukrepa M13.3: Izplačilo nadomestil za druga območja s posebnimi omejitvami, ukrepa M16: Sodelovanje, podukrepa M4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva in podukrepa M6.1: Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 do 2022.
