Dobra praksa SKP: Lastniki gozdov in Zavod za gozdove Slovenije

Glavne aktivnosti

Projekt je vključeval dve glavni aktivnosti:

• nakup sadik gozdnega drevja in potrebnega materiala za zaščito mladja pred divjadjo. Nakup je izvedel Zavod za gozdove Slovenije, prejemniki materiala pa so bili lastniki gozdov, ki so sodelovali pri izvedbi del. Vključenih je bilo več kot 800 lastnikov;

• izvedbo del za odpravo škode in obnovo gozda, ki so obsegala sedem vrst ukrepov. Dela so izvajali lastniki gozdov, ki so bili s tem upravičeni do denarne podpore iz sredstev projekta.

Celoten proces obnove je bil zasnovan v skladu z načeli sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. To pomeni, da se pri obnovi uporabljajo lokalno vzgojene sadike avtohtonih drevesnih vrst iz registriranih gozdnih drevesnic, s čimer se zagotavlja ustrezno genetsko poreklo sadilnega materiala, zmanjšuje ogljični odtis gozdne proizvodnje ter spodbuja lokalna pridelava.

Smreka v slovenskem prostoru

Smreka je bila v preteklosti, podobno kot v drugih srednjeevropskih državah, umetno pospeševana in vnašana tudi na gozdna rastišča, kamor po naravi ne sodi. Zaradi plitvega koreninjenja, občutljivosti na sušo in statične neodpornosti je danes zaradi posledic podnebnih sprememb (pogostejše suše, vročinski valovi in naravne ujme) močno ogrožena, predvsem v nižinskem in srednjem višinskem pasu. Njena vitalnost je zmanjšana, obenem pa so spremenjene podnebne razmere ugodne tudi za razmah škodljivcev, predvsem smrekovih podlubnikov. Pomemben ukrep prilagajanja gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe je zato zmanjševanje deleža smreke na zanjo neprimernih rastiščih ter zamenjava smreke z drugimi avtohtonimi drevesnimi vrstami, ki so del naravne zmesi drevesnih vrst na posameznem gozdnem rastišču.

Cilji projekta

Cilj projekta je bila čim hitrejša obnova gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah.

Aktivnosti za doseganje cilja:

• zagotavljanje ustreznega materiala za obnovo s sadnjo sadik gozdnega drevja
• intenzivno varstvo mladega gozda pred poškodbami zaradi divjadi
• podpora izvedbi ukrepov obnove in nege gozda, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj gozdov v smeri stabilnih in kakovostnih gozdnih sestojev v prihodnosti

Z izvedenimi aktivnostmi so preprečili razvoj negativnih posledic naravnih ujm, kot so erozijski procesi ter širjenje bolezni in škodljivih organizmov. Hkrati so zagotovili nemoteno uresničevanje vseh funkcij gozda – gospodarskih, ekoloških in socialnih.

Rezultati

S sadnjo  je bilo obnovljenih več kot 1.100 ha poškodovanih gozdov, posajenih pa je bilo več kot 3 milijone sadik 19 različnih gozdnih drevesnih vrst. Za zaščito posajenih sadik pred objedanjem divjadi je bilo postavljenih 60 kilometrov ograj, 130.000 sadik je bilo zaščitenih s tulci oziroma s količenjem, sadike na 1.750 ha pomlajenih površin pa so bile zaščitene z odvračalnimi premazi. Pomlajene gozdne površine so bile dodatno negovane z ukrepi nege na skupno 2.000 ha. Z ukrepom odstranitve podrtega drevja iz varovalnih gozdov je bil zagotovljen posek in spravilo 36.000 m³ poškodovanega lesa, kar omogoča hitrejšo obnovo varovalnih gozdov.

Poleg neposrednih učinkov je projekt pospešil tudi razvoj gozdnega drevesničarstva v smeri kontejnerske vzgoje sadik, ki so bile v projektu prvič množično uporabljene v Sloveniji. Povečala se je proizvodnja ustreznih sadik lokalnih provenienc v registriranih drevesnicah, njihova uporaba pa je z 0,5 milijona sadik leta 2013 narasla na skoraj 2 milijona sadik gozdnega drevja leta 2020.

Projekt je spodbudil tudi izvajanje aktivnega gospodarjenja v varovalnih gozdovih, ki so bili do sedaj pogosto zapostavljeni in razumljeni kot območja neukrepanja, čeprav predstavljajo eno ključnih točk pri preprečevanju negativnih posledic podnebnih sprememb.

Iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 so bile sofinancirane naslednje aktivnosti:

• nakup sadik in materiala za zaščito,
• dela za odpravo škode in obnovo gozda,
• ureditev vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov.