Dobra praksa SKP: Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije

Cilji

Cilji projekta so bili:

• razviti napravo za učinkovito mehanizirano spravilo koruznih oklaskov,
• preučiti karakteristike koruznih oklaskov in približati njihovo uporabno vrednost uporabnikom oziroma potrošnikom,
• v praksi testirati različne hibride koruze ter ugotoviti, kateri so najbolj primerni za pridelavo koruznih oklaskov,
• povečati uporabo koruznih oklaskov kot obnovljivega vira energije in zmanjšati porabo fosilnih goriv,
• povečati samooskrbnost in izboljšati ekonomski položaj kmetijskih gospodarstev z zagotavljanjem lastnega goriva (oklaskov).

Glavne aktivnosti projekta

Med izvajanjem projekta so bile izvedene naslednje aktivnosti:

• vodenje in koordinacija projekta,
• izdelava koncepta preizkusov (izbira primernih hibridov koruze, setev in izvedba agrotehničnih ukrepov),
• seznanitev s termičnimi karakteristikami in drugimi lastnostmi koruznih oklaskov ter prenos in razširjanje tega znanja med deležnike (usposabljanja, demonstracije, dan odprtih vrat, različni mediji, izdelava gradiv in protokolov),
• preučitev možnosti uporabe koruznih oklaskov v različne namene ter prenos in razširjanje znanja,
• preučitev možnih tehničnih rešitev za pobiranje koruznih oklaskov ter prenos in razširjanje znanja na različne načine,
• modifikacije in nadgradnja obstoječe naprave v napravo za pobiranje koruznih oklaskov ter izvedba spravila (sočasna žetev koruznega zrnja in oklaskov),
• analize koruznih oklaskov (analiza pepela, energijska vrednost),
• pregled in analiza podatkov po spravilu pridelka (hektarski donos, čistoča oklaskov, pridelek glede na posamezen hibrid, pridelek na različnih kmetijskih gospodarstvih).

Rezultati

Doseženi rezultati projekta

• Vsaj 80 kmetijskih gospodarstev je po zaključku projekta uporabljalo koruzni oklasek kot kurivo.
• Na vsaj 80 kmetijskih gospodarstvih se je zmanjšal delež porabe fosilnih goriv.
• Povečala se je uporaba obnovljivih virov energije.
• Zmanjšala se je uporaba fosilnih goriv in s tem negativni vplivi na okolje.
• Kmetijska gospodarstva so dosegla višje prihodke zaradi večje energetske samooskrbnosti.
• Povečala se je uporaba koruznega oklaska kot kuriva za ogrevanje.

Učinki povezovanja in mreženja

Projekt odraža uspešno povezovanje različnih deležnikov, ki so prispevali k njegovi izvedbi. V sodelovanje je bilo vključenih pet kmetijskih gospodarstev, ena izobraževalna organizacija, tri svetovalne organizacije s področja kmetijstva in okoljskega varstva, organizacija za semenarstvo ter raziskovalne institucije. Vsak partner je prispeval svoje strokovno znanje in izkušnje, kar je pomembno vplivalo na uspešno izvedbo projektnih aktivnosti.

Pridobljeno znanje je bilo preneseno na različne ciljne skupine. Dijaki so pridobili nova spoznanja, svetovalci pa so postali ključni posredniki pri prenosu znanja na kmetovalce. Partnerji so aktivno sodelovali tudi pri ozaveščanju širše javnosti prek različnih medijev – radia, televizije, spletnih portalov in družbenih omrežij.

Možnost prenosa na druga področja

Znanje in izkušnje so se širile prek različnih kanalov: medijev, dneva odprtih vrat, izvedenih storitev ter neposredne komunikacije med deležniki.

Ideja je bila uspešno prenesena na eno izmed kmetijskih gospodarstev, ki s svojo napravo pobira oklasek za lastno energetsko oskrbo, hkrati pa izvaja storitve pobiranja oklaskov za lokalne kmete, kar jim predstavlja dodaten vir dohodka. V tujini so bile razvite tudi podobne naprave, čeprav z nekoliko drugačnim principom delovanja.

Inovativnost

V projektu je bila razvita naprava za pobiranje koruznih oklaskov, ki omogoča sočasno pobiranje koruznega zrnja in oklaskov ter njuno shranjevanje med žetvijo. Žetev se pri tem bistveno ne upočasni, pridobi pa se dragocen vir energije, ki je skoraj vedno na voljo.

Vključenost mladih

Mladi so bili aktivno vključeni v projekt. Študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru so sodelovali pri zasnovi naprave za pobiranje oklaskov, dijaki Biotehniške šole Maribor pa so bili vključeni prek izvedene ekskurzije. Tudi večina raziskovalcev, strokovno-tehničnih sodelavcev in nosilcev sodelujočih kmetijskih gospodarstev je bila mlajša od 40 let.

Vključenost žensk

V projekt so bile vključene tudi ženske. Med najbolj aktivnimi je bila nosilka kmetijskega gospodarstva Števanec, Anita Števanec, katere kmetija je razvila lastno napravo za pobiranje oklaskov (predelava in nadgradnja žitnega kombajna Case). Pri skoraj vseh projektnih partnerjih so bile v aktivnosti vključene tudi ženske – kmetijske svetovalke, dijakinje, učiteljice in druge strokovne sodelavke.

Nadgradnja znanj in spretnosti

Partnerji so pridobili nova znanja in spretnosti, ki jih zdaj uporabljajo predvsem pri izvajanju storitev pobiranja koruznih oklaskov. V okviru projekta so bile izvedene demonstracije, pripravljene objave in izdana gradiva, ki pred tem niso bila na voljo.

Izkušnje in priporočila

Pridobili so številna nova znanja in izkušnje:

• izbiro najbolj primernih hibridov za pridobivanje koruznih oklaskov,
• izkušnje za učinkovito nadgradnjo in predelavo standardnih naprav v večfunkcijske naprave (strojništvo, konstruiranje),
• znanje o termičnih in drugih lastnostih oklaskov,
• znanje o energijski vrednosti in različnih možnostih uporabe oklaskov,
• izkušnje z vodenjem in koordinacijo projektov,
• izkušnje pri usklajevanju in sodelovanju različnih partnerjev.