Dobra praksa SKP: Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Imamo izvirni sistem sledljivosti, ki smo ga uvedli že pred leti, in sicer s pomočjo QR‑kode. Tako lahko kupec še pred odločitvijo za nakup našega mesa natančno preveri, na kateri kmetiji je bilo meso prirejeno, kje se kmetija nahaja ter katere veljavne certifikate ima. Ta sistem sledljivosti zdaj nadgrajujemo z novim pristopom, t. i. OriginTrail, ki deluje ob podpori tehnologije veriženja blokov. Ta tehnologija omogoča neizbrisljivo sledljivost oziroma neizbrisljive podatke.
Splošno znano je, da je na svetovnem trgu velik problem ponarejenega blaga vseh vrst, tudi prehranskih izdelkov. Takšni poskusi – od zelenjave, sadja, mesa in drugih pridelkov do izdelkov iz njih – se žal pojavljajo že tudi v Sloveniji. Čeprav imamo zelo učinkovito inšpekcijsko službo (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), je skušnjava, da bi nekdo ponaredil izdelek priznane blagovne znamke in z njim nastopil na trgu, še vedno zelo velika.
Ivan Drev
direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina
Projekt prispeva k ključnim strateškim potrebam Slovenije – povečanju pridelave ekološkega mesa ter ekološkega sadja. S protitočnimi mrežami in namakalnimi sistemi se sadjarski sektor prilagaja podnebnim spremembam, kar je še posebej pomembno, saj smo imeli v Sloveniji v letih 2016 in 2017 večje naravne nesreče (pozebo in sušo). Z inovativnim pristopom k zagotavljanju sledljivosti pa odgovarjajo tako potrebam potrošnikov kot tudi strategiji Slovenije, ki spodbuja lokalno kakovost in kratke dobavne verige. Svoje izdelke prodajajo v 100 javnih zavodov – vrtce, šole in bolnišnice.
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je razvila izvirni sistem sledljivosti s pomočjo QR-kode, ki kupcu omogoča, da že pred nakupom natančno preveri, na kateri kmetiji je bilo meso prirejeno in katere veljavne certifikate ima. Ta sistem nadgrajujejo z novim pristopom, t. i. OriginTrail, ki ob uporabi tehnologije veriženja blokov omogoča neizbrisljivo sledljivost ter tako odgovarja na naraščajoče nevarnosti ponarejanja in nepoštenih praks.
Za projekt so se odločili, ker so izgubili 8 hektarjev sadovnjaka, ki so ga imeli v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč RS, ta pa je zemljišče prenesel na občino. Ob tem se jim je ponudila priložnost za novo zgodbo. Čeprav so sadovnjake izgubili, so želeli imeti približno 20 hektarjev sadovnjakov, da bi lahko na trgu igrali pomembnejšo vlogo. Z jabolki pokrivajo širši lokalni trg – Šaleško dolino, Zgornjo Savinjsko dolino, del Koroške ter del Spodnje Savinjske doline. Trenutno imajo v lasti 16 hektarjev sadovnjakov. Po njihovem mnenju po obsegu niso ne veliki ne majhni, zato je toliko pomembneje, da je trženje podprto z ustrezno zgodbo.
Kot primer navajajo, da jabolčni čips izdelujejo mnogi, zato se sami sprašujejo, zakaj ne bi ponudili čipsa s čokolado ali čipsa s cimetom – lepo zapakiranega in butično izdelanega. Takšnega izdelka na trgu ni mogoče dobiti kar tako, zato je lahko cena njihovega, lahko bi rekli inovativnega, izdelka tudi nekoliko višja.
Nasad Kmetijske zadruge Šaleške doline | Avtor: ČZD Kmečki glas d. o. o.
Cilji
S postavitvijo ekoloških nasadov jablan želijo pridobiti zdrav prodajni artikel (jabolko kot sveži sadež) ter surovino za druge izdelke. Cilj je postavitev protitočne zaščite na vseh površinah nasadov, kar bodo izvajali postopoma, vzporedno z obnovo starejših nasadov, ter izgradnja namakalnega sistema. Želijo si pridelati zdrav ekološki pridelek najvišje kakovosti ter ga predelati v prehranske izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Ob tem pa želijo s pomočjo svojega inovativnega sistema zagotavljanja sledljivosti vzpostaviti najvišjo možno raven zaupanja in pripadnosti kupcev njihovim blagovnim znamkam.
Glavne aktivnosti
Za podporo nadaljnji reji ekološkega goveda so kupili kmetijsko mehanizacijo (balirko in ovijalko). Za nakup so prejeli sredstva v okviru projekta Nakup kmetijske mehanizacije z namenom dviga konkurenčnosti podjetja, ki se je sofinanciral iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014–2020).
S projektom postavitve nasada ekoloških jabolk in postavitve protitočnih mrež so nadgradili dosedanjo pridelavo jabolk. Projekt je bil sofinanciran s sredstvi PRP 2014–2020.
Ko so prejeli pozitivno odločbo za nepovratna sredstva PRP 2014–2020, so pripravili zemljišče za ekološko kmetovanje. Najprej so posejali sončnice kot zeleno gnojilo, jih preorali in zemljišče dobro založili z organskim gnojilom. Nato so se lotili sadnje dreves in postavitve protitočne zaščite na 2 hektarjih površin. En hektar so dokončali spomladi 2019.
Poleg tega so na zemljišču opravili globoko oranje in ga dobro založili z organskimi gnojili. Ker imajo lastno farmo bikov, so imeli na voljo dve leti zorjen gnoj. Vse to so izvedli predvsem zato, ker je bila na teh površinah v preteklosti – kljub ustreznemu kolobarju – v ospredju pridelava silažne koruze. Zato so se odločili za popolno revitalizacijo tal. Ustrezna založenost tal z organskimi gnojili je izjemnega pomena v ekoloških nasadih, kjer je uporaba mineralnih gnojil prepovedana, saj omogoča razvoj humifikacije.
Zdaj uporabljajo posebna ekološka gnojila (apno in fosfor Timac Agro ter posebno gnojilo francoskega podjetja PRP Technologies, specializiranega za proizvodnjo biostimulantov za tla in rastline). Gnojila PRP močno spodbujajo mikrobiološko dejavnost v tleh. V ta namen so že opravili preizkuse, izkopali pedološke jame in preverili stanje. Pri uporabi konvencionalnih gnojil se deževniki nahajajo do globine približno 20 centimetrov, pri uporabi gnojil PRP pa so izmerili prisotnost deževnikov do globine 60 do 80 centimetrov. Ta globina je pomembna z vidika prezračenosti tal in s tem boljših pogojev za razvoj koreninskega sistema jablan. Tak način gnojenja nameravajo uvesti tudi v starejše nasade jablan.
Nova balirka | Avtor: ČZD Kmečki glas, d. o. o.
V letu 2018 so zaključili s postavitvijo protitočne zaščite v starejših sadovnjakih, v letu 2019 pa so prejeli odločbo za postavitev protitočne zaščite še na dodatnih 4 hektarjih površin.
V zadrugi imajo ustanovljeno tudi socialno podjetje, Zavod Darilo narave, v katerem zaposlujejo invalide. So prva zadruga v Sloveniji, ki je ustanovila tovrstno podjetje. V okviru socialnega podjetja bodo del ekološkega pridelka ponudili kot samostojni prodajni artikel (sveža jabolka), del pa predelali v ekološki jabolčni sok, ekološko jabolčno vino, ekološki jabolčni kis, ekološki čips, ekološke krhlje in ekološko čežano. Na ta način bodo ekološkemu pridelku, ki ima že sicer višjo vrednost kot konvencionalno pridelana jabolka, dodali še dodatno vrednost.
Rezultati/ koristi
Ekonomski vidik
Kmetijska zadruga (KZ) Šaleška dolina ima 12 poslovnih enot. Leto 2017 je bilo za zadrugo in njene člane uspešno poslovno leto z velikimi presežki.
Investicijska vlaganja se jim obrestujejo, saj jim prinašajo večje tržne deleže na novih področjih in v novih blagovnih skupinah.
Sadjarstvo predstavlja 1,8 odstotka poslovanja celotne zadruge (izvajajo ga v okviru PE Turn). Kar zadeva investicijska vlaganja, trenutno največji poudarek namenjajo prav sadjarstvu. Imajo lastno blagovno znamko Slodar (od leta 2007), prek katere tržijo sveža jabolka in izdelke iz njih – to je konvencionalna pridelava. Izdelke ekološke pridelave in predelave pa tržijo pod blagovno znamko Ekodar, pod katero (od leta 2009) tržijo tudi ekološko pridelano meso. Prvi v Sloveniji so prejeli certifikat Izbrana kakovost – Slovenija.
Sodelujejo z več kot 100 javnimi zavodi (vrtci, šole, bolnišnice) in imajo tudi spletno prodajo.
Jamčijo za visoko kakovost. V letih 2017 in 2018 so prejeli dve zlati priznanji za ekološki jabolčni sok z aronijo na ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij v okviru sejma AGRA. Če priznanje osvojijo še v letu 2019, bodo prejeli naziv šampiona. Pri izdelavi tega soka sodelujejo z ekološkim kmetom, ki jim dobavlja ekološko aronijo.
Januarja 2019 se nameravajo prijaviti še na javni razpis za ukrep namakanja. V ta namen so že izvrtali 70 metrov globoko vrtino, ki jo bodo verjetno poglobili do 140 metrov, da bi zagotovili zadostno količino vode.
Okoljski in podnebni vidik
Slovensko sadjarstvo ima več kot stoletno tradicijo pridelave sadja za prodajo. Podnebne spremembe in zavedanje, da je treba storiti čim več za njihovo omilitev, so povečali povpraševanje po sonaravno (ekološko) pridelani hrani. K temu pomembno prispeva ekološka pridelava sadja, katere glavni cilj je ob nadzorovani uporabi organskih gnojil in dovoljenih sredstev za varstvo rastlin pridelati najkakovostnejše sadje na ekonomsko sprejemljiv način. Ob tem se ohranja in pogosto na novo vzpostavlja biotska pestrost.
Tem ciljem sledijo tudi v KZ Šaleška dolina, zato so se odločili, da bodo dosedanjo integrirano pridelavo postopoma, ob obnovah sadovnjakov, preusmerili v ekološko. Prvi korak so naredili s projektom postavitve ekoloških nasadov jablan ter nakupa in postavitve protitočnih mrež. Na 2 ha površin je projekt že zaključen, 1 ha pa bodo dokončali spomladi 2019.
Družbeni vidik
KZ Šaleška dolina je ustanovila tudi socialno podjetje Zavod Darilo narave, v katerem trenutno zaposlujejo štiri invalide. So prva zadruga v Sloveniji, ki je ustanovila tovrstno podjetje. V okviru socialnega podjetja del ekološkega pridelka jabolk predelajo v ekološke izdelke z višjo dodano vrednostjo.
Povezovanje
KZ Šaleška dolina sodeluje z več kot 700 kmetijami, članov zadruge pa je skoraj 340. Svoje poslovanje so razširili tudi v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer je tamkajšnja zadruga šla v stečaj. Tam imajo dve trgovini (v Nazarjah in Lučah), v katerih ustvarijo približno 35 odstotkov vsega prometa.
Leta 2018 so uvedli kartice ugodnosti, ki pozitivno vplivajo na poslovne odnose. Vpeljali so mehanizem, ki članom zadruge omogoča ugodnejše nakupe ob lojalnem medsebojnem sodelovanju.
Da
Sofinanciranje
Sofinanciranje se je izvedlo v okviru ukrepa M4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 do 2022.
